V prvem delu srečanja so otroci in učenci osnovnih šol ter vrtcev Žalec pripravili plesno glasbeno gledališko predstavo »Kapljica sanj v reki življenja«. Po uvodnem pozdravnem nagovoru župana Janka Kosa, nacionalnega koordinatorja mag. Gregorja Cerarja in Andreje Pezdirc Vehovar iz Društva vodna agencija je mag. Mitja Bricelj iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje pripravil uvodno predavanje o stanju in vlogi šol pri odgovornem upravljanju z vodnimi viri. Poudaril je, da je namen mednarodnega leta sodelovanja na področju voda okrepitev sodelovanja med vsemi nivoji v državi za odgovorno upravljanje z vodnimi viri in ustvarjanje novih partnerstev.
Mreža šol in vrtcev so po njegovem mnenju izjemni potencial, kjer mentorji medpredmetno povezujejo naravoslovje in družboslovje. Vzpostavljanje lokalnih vodnih »učnih poti«, posvojitev izvira, vodnjaka, potoka so ključne vsebine za odgovorno sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami. Lokalna raven je tista, ki pozna delovanje vodnih virov in problematiko. Slovenija je pokrajinsko izredno pestra dežela in voda je njej usodni dejavnik. Človek je tisti, ki skrbi dobro ali pa slabo za njeno stanje. Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov je treba poznati in upoštevali značilnosti lokalnih vodnih virov.
Dane Katalinič, koordinator za vrtce v programu Ekošola, je v svoji predstavitvi povzel dejavnosti, ki jih ekošole in ekovrtci skozi projektne vsebine vnašajo vzgojne procese v sodelovanju z vzgojitelji, učitelji in starši. Mladostnik se mora vsakega odnosa naučiti. Naj bo to odnos do človeka, živali ali narave. Narava kot okolje je učilnica vseh generacij in tudi sredstvo, s katerim vplivamo na otroke, učence, na njihov razvoj in odnos do okolja. V tem okolju otrok spoznava vodo kot vrednoto, ki v naravni zavzema posebno mesto zaradi svoje pomembnosti, ker je snov za žive organizme in brez katere ni življenje. Voda je življenjsko bogastvo živalskega in rastlinskega sveta v interakciji s človekom. Brez vode ni živih bitij, ni človeka, ni življenja. Voda je vrednota, ker je osnovna življenjska tekočina. Odnos človeka do vode in voda je hkrati odnos do življenja.
Ugotovitve ankete, ki je bila izvedena med mentorji na ekošolah so pokazale, da so učenci na ekošolah varčni, saj se tako mentorji kot učenci zavedajo pomembnosti vode, ker je pomembna za vse žive organizme, brez katere ni življenja. Voda je življenjsko bogastvo živalskega in rastlinskega sveta v interakciji s človekom. Rezultati so pokazali, da so učenci in njihove družine dokaj varčni pri porabi vode. Tudi odrasli bi se morali zavedati, da je pitna voda v omejenih količinah in da vsaka kapljica iztočene vode iz pipe spremeni v odplako.
Rezultate pilotnega projekta »Vodni agent« na OŠ Zadobrova je predstavila koordinatorka Mateja Trampuš. Projekt so izvajali maja in junija 2012, vanj pa je bilo vključenih 242 učencev od 1. do 5. razreda. Cilj projekta je bil ozaveščanje učencev o porabi pitne vode, ozaveščanje učencev o pomenu pitne vode, varčevanje s pitno vodo in preizkus merilca vode. Projekt so izvedli po fazah. Prvi dva tedna so spremljali navade učencev in izhodiščno stanje porabe vode v razredu. Porabo vode za pitje so zapisovali v tabelo, kjer so bila zapisana imena učencev in vsakič, ko je učenec natočil vodo za pitje se je to zabeležilo v tabelo. Vsak dan posebej ob koncu pouka so sešteli, koliko vode so porabili med poukom za pitje ter kolikšna je povprečna poraba vode za pitje med poukom na učenca. Poskus so ponovili ob različnih dnevih – sončni dnevi, deževni dnevi. V četrtem tednu so merili porabo vode v učilnici. Vsak dan sproti so zapisovali stanje števca na vodi zjutraj pred začetkom pouka in ob zaključku pouka. Ob koncu tedna so izračunali skupno porabo vode med poukom v celem tednu, povprečno dnevno porabo vode med poukom in povprečno dnevno porabo vode med poukom na učenca. V petem tednu pa so tekmovali med razredi.
Ugotovili so, da so navade sodelujočih učencev zelo dobre, saj jih je večina med miljenjem zaprla vodo. Izhodiščno stanje porabe vode v razredu je bilo od 0,5 do 1 litra na učenca. V času popoldanskega bivanja pa je poraba večja. V času uporabe merilce so ugotovili številne prednosti, ker so se učenci naučili raziskovalnega dela in kritičnega razmišljanja o porabi vode doma in v šoli ter odkrili so nove načine varčevanja z vodo v šoli in doma.
Irena Zupančič Cimerman je predstavila Sklad.si voda, ki je nepdridobitna organizacija, katere poslanstvoje trajnostno reševanje upravljanje z vodami in ohranjanje zdrave in pitne vode v Sloveniji. Sredstva, ki jih namenjanjo kot donacije konkretnim projektov, zbirajo s prispevki od reciklaže telefonov in z elektronskimi računi, ko se posameznik odpove tiskanemu računu. Z donacijami so zgradili rastlinske čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo močvirskih rastlin in mikroorganizmov, ki so jih zgradili v RČN Modraže, Kozjanski park, in Lisca, kjer je učilnica v narave. Zgradili so zbiralnik deževnice in pitnike ter tako začeli spodbujati varčevanje s pitno vodo in pitje vode iz pip.
Sledila je problemska razprava, v katero se so vključevali tudi obiskovalci dogodka. Svoje videnje trenutnih razmer v Sloveniji in nekaj rešitev, kako bi lahko bolj odgovorno in predvsem racionalno ravnali z omejenimi vodnimi viri, so predstavili Oskar Kogoj, častni občan občine Žalec, dr. Stanko Blatnik iz Regijskega stičišča NVO, Milenko Ziherl iz Eko sklada in dr. Mitja Bricelj in MKO.
| Skupna ugotovitev vseh razpravljalcev je bila, da je za ustrezno urejanje problematike oskrbe z vodo ključno poznavanje specifik in potreb lokalnega okolja, ob tem pa je potrebna tudi mobilizacija civilnega sektorja, ki bo le organiziran lahko enakovreden sogovornik državi. |
