Na Brdu pri Kranju so se na strokovni konferenci programa Ekošola tudi letos že tradicionalno zbrali koordinatorji, mentorji in ravnatelji z vse Slovenije. Kar 450 udeležencev je prisluhnilo domačim in tujim govornikom na predstavitvah ter si ogledalo tržnico primerov dobre prakse. – Na konferenci je veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Bart Twaalfhoven uradno napovedal začetek sodelovanja med slovenskim in nizozemskim programom Ekošola. – Z novim šolskim letom se v programu Ekošola v Sloveniji začenja tudi nov mednarodni projekt Znanje o gozdovih, ki ga je predstavila Rachel Boyle, direktorica tega mednarodnega programa. – Udeležence je uvodoma pozdravil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, v sklopu konference pa so za uspešen vstop v program Ekošola podelili tudi okoljski znak zelena zastava.
Mednarodno konferenco koordinatorjev programa Ekošola v Sloveniji sta z uvodnim nagovorom odprla minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Izpostavil je, da naravni viri niso naša last in da jih moramo v čim manj okrnjeni obliki predati našim potomcem. Žal se v naravi in okolju pojavlja preveč degradacij, ker se tega v preteklosti nismo zavedali. Opisal je prizadevanja Slovenije in ministrstva, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel, poudaril pa je tudi pomen lokalne preskrbe s hrano. Veleposlanik Kraljevine Nizozemske Bart Twaalfhoven je opisal Nizozemsko kot državo, ki se je naučila živeti z vodo in kako živi z vodo. Z njegovim nagovorom se je tudi uradno začelo sodelovanje slovenskih in nizozemskih ekošol, sprva na temo vode, kasneje pa bodo teme dopolnjevali.
Na konferenci so že tradicionalno podelili zelene zastave ustanovam, ki so prvič uspešno zaključile aktivnosti programa Ekošola po metodologiji sedmih korakov, to so letos: Vrtec Gorišnica, Osnovna šola Glazija, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta ter Srednja šola Črnomelj.
Zagon mednarodnega programa LEAF – Znanje o gozdovih v Sloveniji
Z novim šolskim letom se slovenski program Ekošola pridružuje 22 državam po svetu, ki izvajajo mednarodni projekt LEAF (Learn About Forests) – Učenje o gozdovih. Predstavila ga je Rachel Boyle, direktorica tega mednarodnega programa. Predstavila je glavne poudarke programa, metodologijo in način dela.
Na Konferenci je Tina Hribar je predstavila metodologijo projekta Odgovorno s hrano/ We Eat Responsibly in vodila vsebinsko razpravo na to temo. Namen projekta je povečati ozaveščenost otrok, učencev, dijakov, učiteljev in širše skupnosti o porabi hrane, njenem vplivu na okolje in življenje ljudi v Sloveniji in po svetu. Med udeleženci je odprla razpravo o tem, zakaj so naše prehranjevalne navade pravzaprav pomembne. Spregovorila je o tem, da je hrana potreba, užitek, stvar osebnega in kulturnega izbora; je prav tako človekova pravica in obenem velik svetovni problem. Poudarila je, da ima naš izbor hrane neposreden in posreden vpliv na: podnebje, uporabo naravnih virov, zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu. Zavedati se moramo: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in kdo je imel od tega korist.
Na koncu so udeleženci spregovorili še o temah, kot so: lokalna in sezonska hrana, o problemu svetovnega naraščanja porabe mesa, ali jemo preveč predelane hrane, zakaj narašča razdalja med pridelovalci in potrošniki in ali s standardiziranjem hrane izgubljamo rastlisnke in živalske vrste ter o problemu odpadne oziroma zavržene hrane.
Prvič na konferenci: okrogla miza in tržnica primerov dobrih praks
Na letošnji konferenci so prvič organizirali okroglo mizo o povezovanju in sodelovanju programa Ekošola z drugimi organizacijami, s čimer so želeli udeležence opozoriti na možnosti in priložnosti za izvajanje projektov in aktivnosti v ekovrtci in ekošolah.
Na njej so sodelovali predstavnik Komunale Novo mesto Simon Štukelj, župan Občine Kamnik Marjan Šarec, ravnatelj OŠ Zadobrova Vladimir Znoj, regijska koordinatorica za osnovne šole v programu Ekošola Lili Vavžik in direktorica Agencije Maga Miša Hrovat kot predstavnica podjetij. Predstavili so svoje izkušnje, kako je mogoče v praksi spodbuditi povezovanje in sodelovanje okoljskih aktivnosti z drugimi deležniki v okolju vzgojno-izobraževalnih ustanov. Sogovorniki so poudarili, da so pomemben del uspešnih projektov predvsem sodelovanje, razumevanje in spodbude učencem z vseh strani - od učiteljev, ravnateljev, staršev in širšega okolja. Pomembno pa je, da mentorji in koordinatorji predlagajo konkretne projekte in da so pri tem vztrajni.
Na tržnici primerov dobrih praks, ki so jo prav tako organizirali prvič z namenom izmenjave izkušenj in predstavitve praktičnih rešitev ter izdelkov, se je predstavilo kar 25 ekovrtcev in ekošol z različnimi temami, npr. življenje čebel, sadovnjak, gozd, vrtovi, voda, odpadki in energija. S tem so udeleženci pridobili zamisli, kako podobne aktivnosti v prilagojeni obliki izvesti v njihovi ustanovi.
Zadnji del konference je bil prav tako praktično naravnan: Aleš Čerin je opisal, katere so preproste izbire in kako se zanje odločimo v potrošniški družbi, medtem kot sta Lili Vavžik iz OŠ Grm Novo mesto in Mateja Trampuš iz OŠ Zadobrova pripravili konkretne primere, kako v letni delovni načrt vrtcev in šol vključiti vsebine programa Ekošola.
Predstavitve in strokovni referati:
Sedem korakov in aktivnosti za pridobitev zelene zastave 2015/2016
Odgovorno s hrano/We Eat Responsibly!
Predstavitev projektov: Eko-paket, Mladi v svetu energije, Altermed, Šoslska VRTilnica, Ekokviz OŠ, Ekokviz SŠ, Mladi poročevalci, Likovno ustvarjanje, Ekobranje za ekoživljenje
Hrana ni za tjavendan
Jaz, ti mi za Slovenijo
Moje prve vrtne škarje
Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate
Vključevanje vsebin programa Ekošola v letni delovni načrt učitelja
Bolj preproste izbire
Podelitev nagrad zmagovalcem izbranih projektov za šolsko leto 2014/2015
