Ta sosed s hišico na hrbtu ni nihče drug kot POLŽEK. Za ta projekt smo se odločili predvsem zato, ker so otroci neverjetno dobri raziskovalci in opazovalci. Kjerkoli v naravi smo, pretaknejo vsak kotiček, vsako vejico, travo, grm, kamen in vtaknejo svoje prste prav tja, kjer je kaj zanimivega. Vzgojiteljice smo opazile, da otrokom še posebej veliko veselja in radovednosti vzbuja vsak polž, ki ga najdejo. V Rogozi ob primernem vremenu polžev resnično ne manjka. Iz ekokoordinacije smo dobile ponudbo projektov in odločitev za polža, ni bila težka. Skupaj z otroki smo napravili načrt projekta, vzeli steklene posode in šli iskat polže. Iskali smo jih v gozdu, na travniku, vrtu in polju. Največ polžev je našla Katja, ki ima babico tik ob gozdu. Vedela je, kje in kdaj lahko najdemo polža. Polže smo si iz narave sposodili za nekaj dni, nato pa smo jih vrnili ravno tja, kjer smo jih našli. O polžih smo se naučili vse, no skoraj vse. Pri tem nam je veliko pomagala učiteljica (biologinja v šoli Hoče) Jožica Klužer. Poklicali smo jo na pomoč, da nam razloži o polžu še stvari, ki nas zanimajo. Bila je zelo prijazna in našega povabila celo vesela. Na naše srečanje se je izredno pripravila in nas presenetila z veliko novostmi in zanimivostmi o polžih. Skupaj smo preživeli nepozaben dopoldan. Nismo vedeli, da so na svetu tako različni polži po obliki, velikosti in barvi. Polže nam je pokazala na fotografijah preko računalnika in nekaj živih v vivariju, ki jih lahko srečamo v naših krajih. Polže smo si natančno ogledali in jih potipali. Lezli so po mizi, stolu in naših rokah. Imeli smo polže s hišico in gole polže lazarje. Otroke je pritegnil vodni jabolčni polž, ki ga dobro poznajo akvaristi. Vsi polži so imeli mehko nogo, slino in »rožičke« - tipalke. Učiteljica Jožica nam je povedala, da imajo na tipalkah oči in da se nikoli ne izgubijo. Otroke je zanimalo veliko stvari in na vsako vprašanje je znala odgovoriti. Zanimalo jih je tudi, kaj počnejo polži pozimi. Ali veste? Spijo. V jeseni se zaližejo in spijo po navadi v prsti. Zdaj, ko to pišem in se otroci igrajo že čisto druge reči ter svet odkrivajo iz druge strani, naši polžki mirno spijo. Mi pa že komaj čakamo, da pride pomlad in da se s polži ponovno srečamo. Takrat si bomo ponovno prinesli kakšnega v igralnico. O njem se bomo naučili pesmico, ples in igrico. Zunaj v naravi jih bomo fotografirali, v igralnici pa risali ter nato v garderobi poleg plakata o polžu izdelali pravo galerijo fotografij in risbic.
Učiteljici Jožici se za lep dan in pomoč pri tem projektu najlepše zahvaljujemo. Z njo, pa že tiho načrtujemo drugo zanimivo srečanje, ki ga bomo poimenovali VODNI DAN.
Zapisala vzgojiteljica :
Marjana Štangler
Fotografirali vzgojiteljici :
Danica Štefanec in Anita Metličar
