Bil je lep dan, popoldan, ko so otroci iz skupine Srčki imeli malico. Eden od dečkov je vprašal vzgojiteljico: »Kaj pa naredim z lončkom, ko pojem jogurt?« Tako se je rodila ideja zbiranja odpadnega materiala.
V VVZ Kekec Grosuplje, v enoti Pastirček imamo svoj ekološki otok, koše, v katere ločujemo embalažo, papir, zamaške in baterije. V letošnjem letu smo naredili plakat, na katerem je seznam skupin, ki so zadolžene, da koše enkrat v tednu spraznijo na ekološki otok, ki je v bližini vrtca. V skupini Srčkov smo se pogovorili kaj vse bi lahko izdelali iz odpadnega materiala. Otroci so v vrtcu narisali načrt in ga doma izvedli. Nastale so prave mojstrovine, ki krasijo avlo vrtca (izdelali so hiše iz kartona in slamic, šatuljo iz škatlice, jelena iz jogurtovih lončkov, robota iz papirja...). Spoznali smo, da se iz odpadnega materiala lahko naredi zanimive igrače.
Začeli smo se spraševati zakaj sploh ločujemo odpadke in si v Mestni knjižnici Grosuplje izposodili ekološko pravljico Zemlja je dobila vročino (Goran Škobalj). Pravljico smo večkrat prebrali in se pogovorili o njeni vsebini. Prebrali smo, da so ljudje v pravljici pozabili na naravo, onesnaževali okolje, otroci so se igrali samo z računalnikom in odrasli niso imeli časa za otroke, kaj šele za naravo. V skupini smo se odločili, da bomo sami nekaj storili za naravo. Pogovorili in dogovorili smo se, da bomo še naprej ločevali odpadke, skrbeli za naše igrišče, varčevali z vodo in elektriko. Da pa novo znanje ne bo ostalo samo med nami, smo se odločili, da pravljico povemo tudi drugim otrokom in sicer tako, da jo zaigramo.
Naučili smo se njeno vsebino in igrico zaigrali ostalim skupinam otrok v enoti Pastirček, povabili pa smo tudi skupini otrok iz enote Tinkara in Mojca. Ena od idej otrok, kako bi še skrbeli za našo okolje, je bila tudi čistilna akcija, ki smo jo organizirali in nanjo povabili starše. Najprej smo jim zaigrali igrico Zemlja je dobila vročino, nato pa smo s skupnimi močmi počistili in uredili igrišče ter posadili vrt-Pastirčkov vrt. Tudi v igralnici smo posadili pšenico in tako spremljali, kaj lahko zraste iz čisto majhnega semenčka. Lotili smo se tudi barvanja fasade pred našim vrtcem. Vse to smo počeli z velikim nasmeškom in zadovoljstvom.
Skrb za okolje se nadaljuje še danes in se bo tudi jutri. Na drevesu smo našli majhno lačno gosenico, za katero skrbimo že nekaj tednov. Naša gosenica Milki živi v velikem steklenem kozarcu. Vsak dan smo ji prinesli sveže listje, potem pa se je zgodila preobrazba, gosenica se je zabubila. Zdaj v kozarcu leži buba in tako nam je narava pokazala oziroma odkrila še eno skrivnost, ki jo skriva.
Vzgojiteljica Simona Omahen, skupina Srčki, 4-5 let,
VVZ Kekec Grosuplje
