Cilj raziskovanja je bil Pekrski potok. Učenci so analizo izvedli v mesecu marcu in aprilu. Lastnosti vode, ki so jih učenci merili in določili so: temperatura, barva, bistrost, vonj in pH vode. Pridobljeno znanje so uporabili za razumevanje pomembnosti tega vodnega telesa za človeka ter rastline in živali, ki živijo v njej.
Temperatura vode je bila pomembna, ker ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih interakcijah v vodnem telesu. Na primer, z zvišanjem temperature vode se zmanjša njena viskoznost, poveča se izparevanje in zato se snovi laže in hitreje usedajo. Poleg tega pa temperatura vode vpliva tudi na temperaturo zraka v bližini vode. Za izvedbo te vaje so učenci potrebovali termometer. Temperaturo vode so izmerili na treh mestih.
Barva vode ni nujno vedno znak onesnaženosti vode, je pa najbolj viden pokazatelj, da preverimo še druge lastnosti vode, če res morda voda ni onesnažena. Posebej smo bili pozorni na nenaravne barve, kot so odtenki rdeče, oranžne, pretirano zelene barve, ker so lahko v vodni raztopljene nevarne snovi. Za izvedbo tega so učenci potrebovali čaše, destilirano vodo in bel papir. Sklepali smo, da se bistrost zmanjša, ko se zviša obarvanost, količina usedlin ali količina alg. Voda se obarva zaradi prisotnosti in aktivnosti nekaterih bakterij, fitoplanktona in drugih organizmov, zaradi plavajočih delcev gline, peska in zemlje, ter zaradi razpadanja rastlinskega materiala. Zato na bistrost vpliva tudi količina hranilnih snovi, ki pride v vodo zaradi gnojenja prsti. Za merjenje bistrosti so učenci potrebovali merilne valje, ribiške škornje, črno-belo podlago.
Vonj vode določajo hlapne snovi, raztopljene v vodi. Odvisen je od temperature vode, toplejša voda ima močnejši vonj. Čiste vode nimajo vonja. Vonj po šoti imajo vode, ki tečejo iz močvirskih območij. Kadar je v vodi žveplova kislina (onesnaženost), ima voda vonj po pokvarjenih jajcih, organske snovi (beljakovine) pa vonj po gnilem. Pri tej nalogi so učenci potrebovali steklenico z zamaškom.
pH je mera za količino kislin v vodi. pH vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Čista voda (ki ni v stiku z zrakom) ima pH 7. Voda z nečistočami ima pH 7, če sta količini kisline in baze popolnoma enak in uravnotežen. Če je pH pod 7 je presežek kisline, če pa je pH nad 7 je presežek baze v vodi. Naravna, neonesnažena deževnica ima pH med 5 in 6, torej ima tudi deževnica na najmanj onesnaženih delih Zemlje nekaj naravne kislosti. Učenci so pri tej nalogi potrebovali 100 ml čašo, pH lističe in primerjalno tabelo.
Biološka analiza je temeljila na opazovanju rastlinskih in živalskih organizmov obrežja potoka in potoka samega. Delo na terenu in kasneje v učilnici je potekalo v skupinah.
Ugotovitve so bile naslednje:
- Ø Temperatura je bila izmerjena v mesecu marcu in aprilu na treh mestih. Spreminjala se je glede na zunanjo temperaturo, ki je bila v mesecu marcu zelo nizka. Gibala se je med 10˚ in 14˚ C.
- Ø Barva vode je bila rumenkasta.
- Ø Vonj po Ballovi lestvici je bil 2.
- Ø pH je bil med 7 in 8.
- Ø Ugotovili smo, da je poraslost brežine potoka dokaj revna. V bližini so obdelovalne površine, ki v veliki meri vplivajo na to. Glede na biološke indikatorje smo sklepali, da je voda srednje onesnažena, ker je bilo prisotnih veliko ličink mladoletnic in ličink trzač ter vodnih osličkov.
Ugotavljamo, da je to vodno telo ogroženo zaradi bližine kmetijskih zemljišč, ki jih intenzivno gnojijo in uporabljajo tudi veliko zaščitnih sredstev proti rastlinskim in živalskim škodljivcem, ki se pojavljajo na pridelkih.
