EKOKVIZ 2013/14 PODNEBNE SPREMEMBE - 1. DEL
UVOD
Človekov vpliv na spreminjanje podnebja je danes znanstveno dokazan. Najbolj neposredno se ta vpliv kaže v naraščanju povprečne globalne temperature, ki je v največji meri posledica človekovih izpustov toplogrednih plinov. Zaradi naraščanja globalne temperature pa se spreminja celoten podnebni sistem: spreminjajo se padavinski vzorci, pogostnost in jakost izjemnih vremenskih pojavov (nalivov, suš, vročinskih valov itd.), čedalje bolj se tali in krči grenlandski ledeni pokrov, zmanjšuje se obseg morskega arktičnega ledu, zmanjšuje se spomladanski obseg zasneženih površin na severni polobli, nivo morske gladine se vztrajno dviga. Antropogeni[1] izpusti toplogrednih plinov ne povzročajo sprememb neposredno, ampak posredno — spreminjajo energijsko bilanco površja, zato narašča globalna ravnovesna temperatura.
V zadnjih nekaj letih Grenlandija izgubi 200–300 gigaton ledu na leto. To se odraža tudi v dvigu morske gladine za nekaj desetink milimetra na leto. V prihodnosti pričakujemo hitrejše taljenje in ledeni pokrov bi se lahko popolnoma stalil v nekaj stoletjih, kar bi dvignilo morsko gladino po vsem svetu za 6–7 metrov. Povečana dinamika taljenja ledenega pokrova Grenlandije v zadnjih letih je eden najbolj jasnih znakov antropogenih podnebnih sprememb. V prihodnjih letih bomo zanesljivo priča še kakšnemu izjemnemu dogodku.
[1] So dejavnosti človeka, ki vplivajo na spremembe v okolju.
GLOBALNO SEGREVANJE
Podnebje je tisto, kar pričakujemo, vreme je tisto, kar dobimo. (Mark Twain)
Podnebje se nanaša na povprečne vremenske pojave na nekem kraju v daljšem časovnem obdobju. Na primer, podnebje na Gorenjskem je hladno, pozimi sneženo, medtem ko na Primorskem redko sneži in povprečne letne temperature so višje kot na Gorenjskem. Gorsko podnebje, panonsko podnebje … je lokalno podnebje. Povprečno podnebje po svetu se imenuje globalno podnebje.
Ko znanstveniki govorijo o globalnih podnebnih spremembah, govorijo o svetovnem podnebju in vzorcih sprememb, ki se dogajajo v daljšem časovnem obdobju. Eden najpomembnejših trendov je opazovanje spreminjanja povprečne temperature Zemlje, ki že nekaj let narašča. Temu pojavu pravimo globalno segrevanje.
Dvig povprečne letne temperature pelje do drugih sprememb po svetu, to so močnejša neurja, taljenje ledenikov in izguba habitatov. Zrak, voda in tla so povezani med seboj in s podnebjem, kar pomeni, da sprememba na enem mestu povzroči spremembo na drugem. Ko se na enem koncu sveta temperatura dvigne, oceani vsrkajo več toplote iz ozračja in se segrejejo. Toplejši oceani lahko povzročijo močnejše nevihte.
Zemljino podnebje postaja toplejše in znaki tega dejstva so vsepovsod. Spreminjajo se vzorci padavin, gladina morja narašča, sneg in led se spomladi talita hitreje. Z naraščanjem povprečnih letnih temperatur se bo podnebje in vreme še naprej spreminjalo in nove posledice bodo vidne zelo kmalu. Posledice bodo še bolj in na različne načine prizadele ljudi, živali in ekosisteme.
Manj dežja pomeni manjšo količino vode na nekaterih območjih, medtem ko preveč padavin povzroči katastrofalne poplave. Več vročih dni izsuši poljščine in povzroča bolezni pri ljudeh in živalih. Ko se ljudje na enem območju spopadajo s podnebnimi spremembami, se na drugem koncu sveta ljudje pripravljajo in poskušajo prilagajati tem spremembam. Negativne posledice globalnega segrevanja lahko omilimo z zmanjševanjem izpusta toplogrednih plinov ali poslabšamo, če bomo toplogredne pline še naprej proizvajali s tako hitrostjo kot v tem trenutku.
Višje temperature
Toplogredni plini zadržijo večjo količino toplote v Zemljinem ozračju, kar povzroča, da povprečna letna temperatura narašča po vsem svetu.
Kaj se dogaja danes?Temperature so se v zadnjih 30 letih dvignile, najtoplejša dekada doslej pa je bila od leta 2000 do 2009. Z rastjo temperature narašča tudi pogostnost vročinskih valov. Vročinski val je po definiciji obdobje, ko več zaporednih dni in noči občutimo ekstremno visoke temperature.
Kakšna bo prihodnost?
Odločitve, ki jih sprejemamo danes in jih bomo v nekaj prihodnjih desetletjih, bodo odločile, za koliko bo povprečna letna temperatura na Zemlji še zrasla. Ker ne vemo, kako hitro bo temperatura začela naraščati, moramo ukrepati čim prej.
Vir slike: http://ciklon.si/stran/?p=12686
Vemo pa:
-Če bomo ljudje še naprej povečevali količine toplogrednih plinov v ozračju z zdajšnjo hitrostjo, bo temperatura do leta 2100 narasla za 4 do 10 °C
-Če ne bomo sprejeli velike odločitve, kot je uporaba obnovljivih virov namesto fosilnih goriv, bo temperatura narasla za 2 do 5 °C.
Zakaj je to pomembno?
Vročinski vali so nevarni, posebno če bodo trajali dalj časa in bodo čedalje močnejši. Čedalje več bo primerov vročinskih krčev in srčne kapi, celo smrti.
Višje temperature vodijo tudi do drugih verižnih sprememb, ker naraščajoča temperatura zraka vpliva na oceane, vremenske pojave, snežne padavine in led. Glavne posledice višjih temperatur bodo vplivale na: kmetijstvo, energijo,zaloge vode, zdravje,rastline, živali in ekosistem, gozdove,rekreacijo.
Kmetijstvo
Poljščine, ki jih gojimo za prehranjevanje, potrebujejo specifične razmere za rast in uspevanje, vključno z ustreznimi temperaturami in zadostno količino vode. Spreminjajoče se podnebje pa lahko negativno učinkuje na količino pridelka. Kot primer: v severnih predelih ZDA so temperature pretežno nižje in bo dvig temperature na količino pridelka dobro vplival, vendar pa poglejmo tudi v južne predele, kjer so temperature že tako visoke in bi zvišanje pomenilo veliko manj pridelka. Globalno segrevanje na različne načine vpliva tudi na količino pridelane hrane.
"Kaj je na kocki?"
Podnebne spremembe lahko povzročijo sušo, kar bi najprej občutile poljščine, ker ne bodo sposobne obroditi sadov, zato bo na svetu manj hrane. Kot drugi pojav pa bo najverjetneje začelo primanjkovati vode za namakanje polj. Pogostejše nevihte in poplave pa lahko nasprotno zaradi prevelike količine dežja, ki pade na zemljo, povzročijo uničenje pridelka zaradi gnitja. Če se temperatura dvigne za 3,6 °C, se bo ameriška pridelava žita zmanjšala za 10–30 odstotkov.
Energija Globalno spreminjanje podnebja bo vplivalo tudi na količine energije, ki jo bomo potrebovali. Če se bo temperatura zvišala, bo čedalje več ljudi in prostorov treba hladiti s pomočjo klimatskih naprav, za kar bo potrebna še dodatna energija poleg ogrevanja v zimskem času. Zvišanje temperature lahko povzroči manjšo proizvodnjo električne energije nekaterih tipov, kot je na primer hidroenergija. Konično obremenitev predstavlja maksimalno urno povprečje obremenitev, ki nastopi v obravnavanem letu. Tako kot se iz leta v leto povečuje prevzem električne energije, se tudi vrednosti koničnih obremenitev iz leta v leto povečujejo. Maksimalna vrednost obremenitve prenosnega omrežja tako nastopa največkrat v mesecu februarju ali marcu (na primer kot zanimivost je v letu 2012 konična obremenitev nastopila 9. februarja 2012 ob 19. Uri) in ne poleti, ko so visoke temperature in ljudje pospešeno uporabljajo klimatske naprave. Ure nastopov konic pa so se po letu 1997 iz popoldanskih ur prenesle na večerne ure.
| ELES letno v prenosno omrežje od proizvajalcev električne energije prevzame več kot 20.000 GWh električne energije. S to energijo bi lahko žarnica gorela več kot milijon let. |
S spreminjanjem podnebja se spreminja tudi vzorec padavin, kar bi lahko povzročilo, da bodo območja, kjer je veliko vodne energije, ostala brez hidroelektrarn, na drugi strani pa druga območja ne bodo imela vode in ne bodo sposobna tako hitro zgraditi jezov in umetnih jezer. Če ne bo vodne energije, bodo prizadeta območja ostala brez elektrike ali pa bo več večdnevnih električnih izpadov električnega toka. Če bodo za nadomestitev hidroenergije uporabljali termoelektrarne, se bo s tem samo še povečala količina toplogrednih plinov.
Slovenija ima tretjino energije, proizvedene iz hidro virov, tretjino energije iz termoelektrarn in tretjino jedrske energije. Zato se nikoli ne bi zgodilo, da bi bili lahko nekaj dni brez elektrike. V Sloveniji, bi s podnebnimi spremembami morebiti zmanjšali energijo iz hidro virov, nikoli pa električne energije ne bi zmanjkalo za nekaj dni. Prav zato je vloga ELES-a tako pomembna, saj 24 ur na dan uravnavajo proizvedeno in porabljeno energijo. V primeru, da bi izpadel en del energije npr. zaradi ekstremnih suš hidro energija, bi jo nadomestili z energijo iz drugih virov.
|
V kar 180 stičnih točkah po Sloveniji, se nenehno spremlja kakovost napetosti med družbo ELES in uporabniki prenosnega omrežja, to je distribucijo, proizvodnjo in neposrednimi odjemalci. Tako lahko 24 ur na dan bdijo nad kakovostjo prenosa električne energije. Zaradi omejenega časa za odločanje imajo operaterji v Republiškem centru vodenja polna pooblastila za izvedbo katerihkoli ukrepov, da bi preprečili širjenje motenj ali razpad sistema. Delo operaterjev je izmensko organizirano, zagotovljena je stalna prisotnost, 24 ur na dan. Tako družba ELES zagotavlja varen in zanesljiv prenos električne energije. |
Zaloga vode
Podnebne spremembe vplivajo na to, kje, kdaj in v kolikšni meri bo voda ljudem dostopna za uporabo. Številni deli sveta že čutijo pomanjkanje vode, kar lahko podnebne spremembe še zaostrijo. Višanje temperatur in spremenjen padavinski režim vodita do sprememb količine vode v rekah, jezerih in morjih. Ob pomanjkanju padavin in daljših suhih obdobjih presahnejo tudi številni vodnjaki, zmanjšujejo se mokrišča. Zaradi taljenja ledenikov se lahko reke začnejo razlivati in poplavijo polja, industrijske obrate, domove …
»Kaj je na kocki?« Javna preskrba z vodo. Leta 2007 je dolgotrajna suša v jugovzhodnih ZDA povzročila pomanjkanje pitne vode, ker je gladina vode v jezeru Lanier padla rekordno nizko. Zato so morali v Atlanti močno omejiti porabo vode in niso smeli zalivati vrtov. Reka Kolorado je v celoti odvisna od taljenja ledu ledenika v Skalnem gorovju (Rocky Mountains). Tanjša snežna odeja in zgodnejše taljenje ledu bosta zmanjšala količino vode, ki priteče v Kolorado in druge manjše reke.
Zdravje
Toplotni udari, številne nevihte, onesnaževanje zraka in bolezni, povezane s podnebnimi spremembami, že ogrožajo človekovo zdravje v številnih delih sveta. Večjemu tveganju za bolezni bodo izpostavljeni predvsem revni, mladi, starejši in invalidi ter ljudje, ki živijo v obalnih predelih ali v velikih mestih. Vročinski vali so neprijetni za vse, vendar pa so za posledice bolj dovzetni dojenčki, mali otroci, starejši in ljudje z najrazličnejšimi obolenji. Ekstremna vročina lahko povzroči vročinske krče, dušenje, srčno kap in celo smrt. Leta 2003 je vročinski val v Evropi zahteval 50 000 življenj, leta 1996 pa v Čikagu 600. Vročinski vali v ZDA vsako leto vzamejo več življenj kot hurikani, tornadi, poplave in potresi skupaj. Ker se svet segreva, pa se na drugi strani zmanjšuje število smrtnih primerov zaradi podhladitve in ozeblin.
Zanesljivo poznaš koga, ki ima astmo ali imaš sam težave z dihanjem, kadar je zrak onesnažen ali je v zraku velika količina cvetnega prahu. Nekateri onesnaževalci, kot je ozon (O3), lahko poslabšajo stanje astme in drugih pljučnih bolezni. Ozon visoko v ozračju je »dober ozon«, ker varuje življenje na Zemlji pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. »Slabi ozon« najdemo blizu površja Zemlje, ker je ena od sestavin smoga in je škodljiv za vdihavanje. »Slabi ozon« je sestavljen iz onesnaževalcev, ki nastanejo pri kemijskih reakcijah v ozračju. Podnebne spremembe in zvišanje temperature bodo količino ozona v zraku samo še povečali.
Višje temperature skozi vse leto lahko povzročijo širjenje nalezljivih bolezni. Če bodo zimske temperature višje od običajnih, se bo obdobje aktivnosti klopov in komarjev daljšalo, kar pomeni večje tveganje za bolezni, kot so klopni meningocefalitis, malarija (vroče, vlažno podnebje), rumena mrzlica, spalna bolezen …
Rastline, živali in ekosistemi
Večina rastlin in živali živi na območjih s specifičnimi pogoji, kot so temperatura, količina padavin, ki jim omogočajo dobro rast in uspevanje. Vsaka sprememba podnebja območja vpliva na možnost preživetja rastlin in živali, hkrati pa podobo in sestavo ekosistema. Nekatere vrste se že poskušajo prilagajati toplejšemu podnebju, tako da se selijo na hladnejša območja. Podnebne spremembe vplivajo tudi na življenjske kroge rastlin in živali. Na primer: z rastjo temperatur večina rastlin začne rasti in brsteti bolj zgodaj spomladi, živijo in rastejo pa dlje v jesen. Nekatere živali se prej zbudijo iz zimskega spanja (hibernacije), ker je toplejše, kar pomeni, da so zelo kmalu aktivne.
S segrevanjem Zemlje se živali selijo v severne, hladnejše predele. Kaj pa se bo zgodilo s polarnimi medvedi in drugimi živalmi, ki sicer živijo na vrhovih ledenih gora in ledenikih? Njihov življenjski prostor preprosto ne bo več obstajal. Če se bo Zemlja še naprej segrevala, bo četrtina vseh živali in rastlin na Zemlji izumrla v prihodnjih 100 letih. Zavedati se moramo, da vsaka žival, rastlina, pa tudi mikroorganizem, igrajo svojo vlogo v ekosistemu (bodisi kot vir hrane, opraševalec ali kot zavetje), tako da izguba ene vrste živih bitij vpliva na številne druge.
Koralni grebeni so prisotni v plitvih tropskih morjih. V njih živi na milijone živalic, ki jim pravimo korale. Vsaka korala naredi svoj skelet in čez čas se skeleti nalagajo in ustvarijo koralni greben, ki je življenjski prostor številnim ribam in drugim oceanskim živim bitjem. Toplejša voda je že povzročila »beljenje« koral. Do leta 2050 bodo korale na tropskem in subtropskem območju postale redke zaradi kombinacije toplejše vode in večje kislosti oceanov, ki jo povzroča večja količina ogljikovega dioksida v ozračju. Izguba koralnih grebenov bo zmanjšala habitate številnim morskim bitjem in bo uničila prehranjevalni splet, ki povezuje živa bitja z oceanom.
Gozdovi
Gozdovi so domovanje številnim rastlinam in živalim. Prav tako ohranjajo kakovost vode, ponujajo priložnosti za rekreacijo in ljudem dajejo gorivo za ogrevanje. Gozd je zelo občutljiv za številne podnebne spremembe, vključno s spremenjenim padavinskim sistemom, sušo, gozdnimi požari in škodljivci, kot je lubadar. V nasprotju z živalmi drevesa ne morejo kar vstati in iti nekam, kjer je podnebje ugodnejše.
Gozdni požari so naravni in umetni. S segrevanjem Zemlje in podaljševanjem sušnih obdobij kaže, da bodo požari še pogostejši in bolj uničujoči. Čeprav so gozdni požari tudi naravni, pa ne smemo zanemariti dejstva, da nastanejo še hitreje, če je zemlja zelo suha, hkrati pa se tudi hitreje širijo, les pa gori dlje časa. Če se bo Zemljina temperatura segrela za 3,6 °C, lahko pričakujemo štirikrat več gozdnih požarov. Požari ne uničujejo samo pokrajine, ampak čedalje pogosteje ogrožajo tudi človeška življenja.
Rekreacija
Podnebne spremembe poleg vseh že zgoraj naštetih negativnih učinkov vplivajo tudi na kakovost človekovega življenja, možnosti za rekreacijo in hobije. Območja, kjer so navadno hladne zime z veliko količino snega, bi lahko izginila zaradi višje temperature zraka, kar bi zmanjšalo možnosti za smučanje in druge zimske športe. Naraščajoča vodna gladina bi zaradi povečanega taljenja ledenikov odnesla s seboj obalo in plažo.
Močnejša neurja
Hurikani in druge tropske nevihte dobivajo energijo iz toplih oceanov. S segrevanjem površinske vode oceanov se moč hurikanov in drugih tropskih neviht hitreje krepi, veter je hitrejši, padavine pa obilnejše. Zaradi višjih temperatur in povečanega izhlapevanja vode iz rek, morij in oceanov so posledično tudi druge nevihte močnejše.
Hurikani in orkani v severni polovici Atlantskega oceana so postali močnejši v zadnjih nekaj desetletjih. Graf kaže največjo moč orkanov vsako leto glede na število orkanov in njihovo hitrost vetra. Hkrati kaže tudi povezanost moči orkana in temperature vode. Zadnjih 20 let orkani in druge tropske nevihte v Atlantskem oceanu za seboj puščajo opustošenje. Od leta 1980 so ZDA izkusile tudi več enodnevnih neurij, ki so za seboj pustila veliko več dežja ali snega kot po navadi.
|
Katrina je bila katastrofalen orkan v ZDA, ki je naredil ogromno škode louisianskemu mestu New Orleans. Pustošil je avgusta 2005, vrhunec pa je dosegel 29. avgusta. Oškodovani so bili tudi deli Alabame in Misisipija. Naredil je največjo gmotno škodo od vseh naravnih nesreč v zgodovini ZDA (približno 84 milijard dolarjev). V nesreči je umrlo več kot 1800 ljudi.Vir slike: Wikipedija |
|
Trópski ciklón (tudi tajfún, Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju. Slika je združen prikaz poti vseh ciklonov v letih 1985–2005. |
Z naraščanjem temperature in toplejšim zrakom več vode izhlapi iz zemlje, rek, jezer in morij v ozračje. Več vlage v zraku navadno pomeni, da lahko pričakujemo več dežja in snega in močnejše plohe. Težava pa nastane, ker padavine niso enakomerno razporejene po vsem svetu. Zaradi podnebnih sprememb tako nekateri deli dobijo občutno manj padavin, kot so jo nekoč, drugi pa veliko preveč.
Slika kaže povprečno letno temperaturo zraka za obdobje
a) 1971–1980, b) 1981–1990 in c) 1991–2000 (Vir: ARSO: http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf).
.jpg)
b).jpg)
.jpg)
V povprečju že pade večja količina padavin kot pred 100 leti. Šest odstotkov več v državah ZDA in skoraj dva odstotka več po vsem svetu.
Večja količina padavin naj bi padla v višjih zemljepisnih širinah in manjša v območjih bliže ekvatorju. Severni del ZDA bo bolj namočen, medtem ko bo južni del, predvsem jugozahodni, občutno bolj sušen.
|
Poznamo različne toplotne pasove: severni mrzli pas, severni zmerno topli pas, vroči pas, južni zmerno topli pas in južni mrzli pas. |
Tanjša snežna odejaSnežna odeja se nanaša na vso količino snega in ledu na tleh. V visokogorju in drugih hladnih predelih se debelina snežne odeje poveča pozimi ter stali spomladi in poleti. Z ogrevanjem ozračja pa tudi v višjih legah pozimi ne pada samo sneg, ampak so čedalje pogostejše dežne padavine, zato se debelina snežne odeje ne ohranja, ampak se nasprotno zaradi toplejšega zraka posledično sneg še hitreje tali.
Z višanjem temperature se bo debelina snežne odeje še naprej zmanjševala.
Triglavski ledenik leta 2002. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglavski_ledenik
Leta 1952 je Triglavski ledenik obsegal 13 ha, leta 2007, ko je imel najmanjšo površino, pa samo še 0,6 ha. Med letoma 2008 in 2011 pa je ledenik ohranjal svojo površino, predvsem zaradi obilnih zim. (http://www.fgg.uni-lj.si/sugg/referati/2012/SZGG_2012_Triglav_Cekada.pdf)
Taljenje snežne odeje spomladi in poleti napolni reke in potoke s svežo vodo, hkrati pa napolni tudi rezerve pitne vode za mesta in podeželje.
Taljenje ledenikov
Ledeniki so velikanske plošče ledu in snega, ki jih najdemo skozi vse leto. Najdemo jih v zahodnih ZDA, na Aljaski, v visokogorju v Evropi in Aziji in tudi v drugih predelih sveta. Toplejše podnebje povzroča hitrejše taljenje ledenikov, zaradi večje količine dežja, ki nadomešča snežne padavine, pa se ne morejo obnavljati, še več, talijo se hitreje. Z nadaljnjim višanjem temperatur bodo nekateri ledeniki preprosto izginili. V primeru taljenja ledenikov na Grenlandiji in Antarktiki se bo zvišala gladina morij in oceanov, kar pomeni, da bodo najnižji predeli ob obalah in večjih rekah v notranjosti pod vodno gladino.
Kumulativna specifična masna bilanca izbranih ledenikov v Evropi za obdobje 1946–2008. Vir: Arso
Krčenje morskega ledu
Arktični ocean okrog severnega pola je tako mrzel, da je navadno pokrit z ledom. Pozimi se območje ledu okrog pola še poveča, poleti pa se malo zmanjša. Če sta okoliški zrak in voda toplejša kot navadno, to pomeni, da se bo več arktičnega snega in ledu stalilo poleti.
Površina snega in ledu na Arktiki se manjša. Graf prikazuje podatke o količini snega in ledu septembra vsako leto, ko je količina ledu najmanjša.
Količina poletnega snega na Arktiki je v zadnjih letih najmanjša od leta 1970, odkar so znanstveniki začeli za merjenje uporabljati satelite. Led postaja tudi tanjši.
Številne živali so odvisne od morskega ledu, ker je to njihovo življenjsko okolje, avtohtoni prebivalci pa te živali potrebujejo kot svoj vir hrane. Še dodatno, led in sneg odbijata veliko sončne svetlobe nazaj v vesolje, zato se ozračje manj segreva. Manj ledu pomeni, da bo Zemlja absorbirala več sončne energije in se zato segrevala. To je primer pozitivne povratne zanke.
Toplejše podnebje povzroča spremembe, ki bodo še naprej dvigovale temperature. To pa vpliva na rastline, živali in ekosistem (hiperpovezava znotraj dokumenta).
Taljenje trajno zmrznjene podlage - permafrosta
Permafrost se nanaša na trajno zmrznjena tla, ki taka ostanejo skozi vse leto. Permafrost najdemo vsepovsod na Aljaski, predelih Kanade in drugih severnih dežel. Območje trajno zmrznjenih tal ni nerodovitno, ker rastline lahko uspevajo na območjih, ki niso zmrznjena v toplejših delih leta. Z naraščanjem temperature zraka narašča tudi temperatura tal, ki povzroča otoplitev.
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Permafrost
S taljenjem permafrosta se spreminja oblika pokrajine. Ta se začne pogrezati, posledično pa poškoduje zgradbe in infrastrukturo, kot so ceste, letališča, odtočni in vodovodni kanali. Vpliva tudi na ekosisteme. Drevesa zaradi zmrznjenih tal ne morejo narediti korenin globoko v podlago. Spodnja slika prikazuje gozd, kjer se drevesa nagibajo ali celo padajo, ker se premafrost pod njimi tali.
"Pijana" drevesa v Sibiriji, zaradi taljenja permafrosta. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Drunken_trees
Drugi zaskrbljujoč razlog zaradi taljenja zmrznjenih tal je, da je v njih ujetega veliko ogljika. S taljenjem tal se ta ogljik sprosti v ozračje v obliki metana, močnega toplogrednega plina. Ta proces vodi do novih podnebnih sprememb, to pa pripelje do novih povratnih zank.
Povečana kislost oceanov
Ogljikov dioksid se sprošča v ozračje z vsakim kurjenjem fosilnih goriv. Oceani igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju kroženja ogljika v ravnotežju. Z naraščanjem količine ogljikovega dioksida v ozračju se količina ogljikovega dioksida povečuje tudi v oceanih. Tam reagira z morsko vodo in tvori ogljikovo kislino. To povzroča zakisanost oceanov.
Svetovni oceani absorbirajo več ogljikovega dioksida, kot je prikazano v treh setih meritev na grafu. Več ogljikovega dioksida pomeni večjo kislost (nižji pH).
Kislost je merjena s pomočjo pH-lestvice. Najniže na pH lestvici so kisline, ki imajo pH-vrednost od 0 do 7, pri čemer je 7 nevtralno. Najviše na lestvici so baze, ki imajo vrednost pH od 7 do 14.
V zadnjih desetletjih se je količina ogljikovega dioksida, ki se je raztopila v vodi, povečala povsod po svetu, zato so oceani in morja zakisani.
Povečana kislost oceanov pomeni za korale onemogočanje izdelave skeleta in za lupinarje izdelave lupin, ki jih potrebujejo za zaščito. Korale so zelo pomembne, ker so zavetje za številna morska bitja.
Dvig morske gladine Ko se voda segreje, zavzame več prostora. Vsaka kapljica vode se razširi samo malo, vendar ko to »zelo« malo pomnožimo s celotnim volumnom oceana, nam vsota vseh povečanih kapljic povzroči naraščanje vodne gladine. Gladina oceanov, morij, rek in potokov narašča tudi zaradi taljenja ledenikov in snega, kar je še dodatna voda. Povprečna morska gladina po svetu narašča že nekaj let. Osenčen del na grafu prikazuje verjeten obseg morske gladine, ki je odvisen od številnih meritev in metod, uporabljenih v različnih obdobjih.
V zadnjih 100 letih se je morska gladina dvignila za 15 do 20 centimetrov. Približno 2 do 5 cm pripisujejo taljenju gorskih ledenikov, 2 do 7 cm je posledica toplotnega raztezanja vode v oceanih zaradi dviga povprečne temperature, nekaj pa prispevata tudi taljenje polarnega ledu in črpanje vode iz podzemnih nahajališč.
Današnje podnebne spremembe
Pred več kot 100 leti je svetovno prebivalstvo začelo uporabljati premog, nafto in zemeljski plin za ogrevanje domov, delovanje tovarn in kot pogonsko gorivo. Danes se večina svetovnega prebivalstva in industrije opira na energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv. Kurjenje fosilnih goriv sprošča ogljikov dioksid, ki je glavni krivec za spreminjajoče se podnebje.
»Vročim plinom«, ki zadržujejo toploto, da ne uide v vesolje, pravimo tudi toplogredni plini. Toplogredni plini so naravno prisotni v ozračju in ohranjajo toploto na Zemlji, da lahko uspevajo rastline in so temperature ugodne tudi za živali. Ljudje s svojim razvojem in sodobnim načinom življenja spuščamo v ozračje dodatne toplogredne pline. Ti segrevajo Zemljino ozračje in povzročajo različne spremembe podnebja po svetu – na kopnem, v oceanih in v ozračju. Spremembe zelo različno vplivajo na ljudi, rastline in živali.
Nekaj vprašanj za razmislek in odgovorov najdeš na http://ec.europa.eu/clima/sites/campaign/what/ccqanda_sl.htm.
