Zbrali smo se na športnem igrišču v Trnovski vasi in se skupaj z maskoto športnega društva Kenguru dobro ogreli.
V spremstvu vodičke, gospe Angele Fras smo se napotili po vodeni poti proti zaselku Trnovci. Pot nas je vodila mimo več kot 200 let stare Simoničeve domačije, ki smo si jo z zanimanjem ogledali.
Nato smo se napotili naprej do našega cilja, na domačijo Požegar. Tam smo si ogledali čebelnjak, sadovnjak, ribnik … ter ostale lepote domače pokrajine. Čeprav nam je vreme že malo ponagajalo, se nismo mogli upreti povabilu na pogostitev, ki so nam ga pripravili domači člani družine. Ob toplem sprejemu smo se jim lepo zahvalili in jim podarili stekleničko regratovega medu, ki smo ga skupaj z otroci pripravili v vrtcu.
Vrnitev proti našemu začetku je več kot 50 udeležencev izkoristilo za prijetno kramljanje. Malce utrujeni smo se vrnili nazaj na igrišče ter podelili priznanje za najmlajšo udeleženko, ki ga je dobila Neža Žugman. Priznanje za najstarejšo udeleženko pa je pripadalo babici Anici Mohorič, ki nam je za na pot spekla marmeladne rogljičke. Najštevilčnejših družin, ki so štela štiri člane je bilo kar nekaj. Priznanja za udeleženih največ članov na medgeneracijskem pohodu so prejeli: družina Gašparič, družina Žugman, družina Marot, družina Simonič in družina Šimunek. Skozi naš pohod nas je po poteh vodila gospa Angela Fras in v znak zahvale smo ji podarili majico z logotipom »Najboljša vodička«. Vsi udeleženci srečanja pa so prejeli značke v spomin na naše skupno druženje, ki je bilo kljub vetrovnemu in turobnemu vremenu prijetno, pestro in zabavno.
Prepričana sem, da bi naše druženje v primeru lepega vremena bilo še številčnejše, zato se bomo potrudili, da bi druženje postalo tradicionalno. Zahvaljujemo se vsem vam, ki ste z nami aktivno preživeli popoldan.
Saška Pukšič
