V šolskem letu 2013/14 smo se v projektu ekošole pogovarjali, da bi z dijaki uredili vrt z zelišči. Dijaki bi s tem lahko pridobili koristna znanja, pridelali zdravilne rastline, katere bi nato koristno uporabili. Glede na to, da v bližini šole nimamo ustreznega prostora, smo iskali primerno lokacijo, našli smo nekaj lokacij, vendar so bile vse preveč oddaljene od šole, zato se zanje nismo odločili. Ravno v tem času smo na šolo dobili paket, v katerem so bila različna semena, poslana iz Semenarne Ljubljana. Takoj smo začeli razmišljati, kako koristno uporabiti ta semena. Med semeni je bil tudi ognjič, ki se lahko koristno uporabi v zdravilstvu, zato sem se odločila, da ga posejemo in kasneje uporabimo rastline.
Vzgoja ognjiča je potekalo po naslednjem postopku: v lončke smo nasuli zemljo in vanj posejali semena, katera smo skrbno zalivali. Čez nekaj časa je začel ognjič lepo rasti. Ko so bili cvetovi dovolj zreli, smo jih pobrali in jih uporabili pri izdelavi mazila.
Pri predmetu oskrba na domu sem dijakom predstavila ognjič, njegovo zdravilnost in uporabnost. Ognjič je rastlinica, ki ima učinke hlajenja, mehčanja in deluje protivnetno, pomaga pri želodčnih in črevesnih obolenjih, driski in vnetju debelega črevesja ter ven, pospešuje tudi mesečno perilo, saj krči maternico. Mazila in tinkture se uporabljajo za zdravljenje poškodb, ran in kožnih razjed. Deluje tudi proti otekanju bezgavk, žlez in blaži ozebline.
Mazila iz ognjiča smo v projektnem tednu izdelovali tudi z dijaki programa zdravstvena nega. Dijaki so najprej izdelali izlužino iz ognjičevih cvetov, tako da so v posodi nad vodno kopeljo segrevali oljčno olje, v katerega so dali posušene cvetove ognjiča. Temperatura olja ni smela presegati 60–70 °C. Pustili smo, da so se cvetovi namakali v olju vsaj 2 uri. Nato smo olje precedili skozi čisto kuhinjsko krpo, iz katere smo na koncu močno stisnili še zanje kapljice ognjičevega olja. Ob koncu smo izlužini dodali še vosek in segrevali nad vodno kopeljo do 70 °C, tako da se je vosek stopil. Napolnili smo kozarčke in jih opremili z etiketo.
Naš izdelek smo predstavili tudi na sejmu Altermed, kjer je bilo mazilo zelo dobro sprejeto med obiskovalci.
V paketu so bila še druga semena, ki jih je bilo potrebno koristno uporabiti, zato smo se odločili, da bi naredili visoko gredo iz palet, v katero bi posejali preostala semena. Prostor smo dobili v Europarku, kjer so nam članice zeliščarskega vrta Johance odstopile kos zemlje. Ravnateljica se je z idejo strinjala in je podpirala aktivnosti na tem področju. V okviru pouka smo se tako z dijaki odpravili v mesecu maju v Europark, da naredimo visoko gredo. S pomočjo vrtnarja smo izdelali iz lesenih palet visoko gredo, v katero smo najprej vstavili čepasto folijo. V gozdu smo nabrali veje z listi in delno napolnili visoko gredo, na veje smo nanosili odpadke iz kompostnika, na koncu pa smo dodali še fino zemljo in tako pripravili gredo za sajenje zelišč. Ob gredi smo postavili tudi znak šole, saj se ob vrtu in naši gredici ustavljajo ljudje, ki z zanimanjem opazujejo naše delo in zelišča, ki nam uspevajo. Naše delo tudi večkrat pohvalijo.
Za visoko gredo smo se odločili predvsem iz sledečih razlogov: lahek dostop, zelenjava in zelišča dobro uspevajo, organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, ni zastajanja voda, ni potrebno »lopatanje«, spomladi se na njih zemlja prej segreje, zato lahko prej sejemo in sadimo, zelenjave med delom ne moremo pohoditi, prihranimo prostor.
Ugotovili smo, da so visoko gredo prvi uporabljali Kitajci. Na južnem Kitajskem so jih uporabljajo že stoletja za intenzivno pridelovanje zelenjave, saj na manjšem prostoru dosežejo z manj dela večje učinke.
Tako smo uspešno zasadili in posejali visoko gredo, za katero skrbimo, prav tako skrb posvečamo zelenici, ki obdaja našo gredico. Na začetku šolskega leta smo pobrali tudi sončnice ter jih posušili. Suhe sončnice smo izluščili, semena pa bomo porabili za hranjenje ptic, saj dijaki že pridno izdelujejo ptičje krmilnice, katere bomo postavili pred šolo.
Karmen Pevec
