Na letošnji mednarodni konferenci koordinatorjev, ki je potekala 28. septembra 2015 na Brdu pri Kranju so se vrtci in šole predstavili delavnice na tržnici primerov dobrih praks, kjer se je predstavilo 25 ustanov z različnimi temami. Delavnice so bile namenjene izmenjavi izkušenj in prikazu praktičnih rešitev ter izdelkov. S tem so udeleženci pridobili zamisli, kako podobne aktivnosti v prilagojeni obliki izvesti v njihovi ustanovi.
ODPADKI
Odgovorno ravnanje z odpadki je eden ključnih dejavnikov varovanja in ohranjanja okolja. Cilj, ki ga ustanove zasledujejo pri ravnanju z odpadki je zmanjševanje količin odsluženih odpadkov in povečevanje deleža njihove ponovne uporabe oziroma recikliranja. Poleg različnih zbiralnih akcij papirja, plastenk, plastičnih pokrovčkov, so zbirali tudi tekstil. Iz uporabnega tekstila so izdelali številne nove uporabne izdelke (obleke, predpasnike, pregrinjala, lončke za pisala in druge dekorativne izdelke). V tematskem sklopu odpadkov so se predstavili: Vrtec Škofja Loka (Tina Jemec), Vrtec Velenje (Zdenka Matjaž), OŠ Jela Janežiča (Vesna More), OŠ Puconci (Alenka Cor) in OŠ Vransko – Tabor (Katja Završnik), kjer je vsaka na svoj način predstavila primer zmanjševanja odpadkov, ohranjanje gozdov ter skrb za čisto okolico.
VODA
Brez vode ni življenja, zato so dejavnosti, kjer se ozavešča o pomembnosti čiste pitne vode zelo pomembne. Dijaki prvega letnika Gimnazija Celje - Center (Smiljana Adamič Vasič) so v raziskovalni nalogi Čistost voda v Celju in okolici ugotavljali kvaliteto pitne in kopalne vode. V raziskovalni nalogi so analizirali pitno in površinsko vodo ter ugotavljali onesnaževalce vode in delovanje čistilne naprave.
ENERGIJA
Električna energija je ena najbolj uporabnih oblik energije, ki nas spremlja doma, v šoli, na delovnem mestu. Vrtec Pedenjped (Alma Seferagič), OŠ Zadobrova (Mateja Trampuš, Tina Pogačar) in Srednja šola Domžale (Vesna Fujs) so prikazali porabo električne energije, kako nastane električna energije, kako pride v domove, na kakšen način zmanjšati porabo in na kakšen način energijo medpredmetno povezati s fiziko, naravoslovjem, robotiko. Predstavili so tudi izdelke in makete, ki so jih priključili na različne vire energije ter s seboj za prikaz pripeljali skiro na sončne celice.
HRANA IN ZDRAVJE
Tema hrana in zdravje je vedno aktualna, zdravje pa je naše največje bogastvo, zato sta se VVZ Radovljica, Enota Lesce (Branka Slapar) in Gimnazija Ledina (Petra Špiletič Latin) odločili, da predstavita, kako pomembno je naše zdravje in da je zanj potrebno začeti skrbeti že v otroštvu. Predstavili so ozaveščevalno akcijo, kako je potrebno zdravo jesti, se veliko gibati, se izogibati nezdravim prigrizkom, kaj povzroča številne bolezni in zdravstvene težave ter kako ozaveščati, da kajenje ni ''kul''. Na temo kajenja se pripravili igro, s katero so prikazali, da ima kajenje slab vpliv na naše zdravje, odvajanje od kajenja pa zahteva veliko truda in napora.
OKOLICA ŠOLE
V okolici šole se izvajajo številne aktivnosti. Katere aktivnosti so izvajale posamezne ustanove so predstavile: VVZ Kekec Grosuplje (Vida Kasteliv), Vrtec pri OŠ Puconci (Valentina Gorza), OŠ Domžale (Katarina Vodopivec Kolar), OŠ Jela Janežiča (Vesna More), OŠ Miren (Tomaž Krivec), OŠ Puconci (Monika Prelog), OŠ Toma Brejca (Mateja Pučnik Belavič), Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana (mag. Darja Silan), Gimnazija Jurija Vege Idrija (Tanja Pirih), SŠ in gimnazija Kočevje (Loti Mesojedec Behin) ter ŠC PET (Rajko Bošnjak).
Šolski vrtovi predstavljajo posebna mesta za praktično preverjanje osvojenega teoretičnega znanja, in spoznavanje novih stvari preko poskusov, eksperimentiranja, raziskovanja in proučevanja konkretno v naravi…
Mladostniki odkrivajo, spoznavajo in primerjajo živo in neživo naravo, permakulturo, biodinamiko, različno prehrano… Kje se otroci hitreje spoznajo z zelišči, zelenjavo in sadjem, časom kaljenja, njihovo obdelavo in skrbjo zanj, kot na vrtu, ki ga sami urejajo. Ker pa smo v času mobitelov in interneta ljudje vse bolj odtujeni med seboj, se lahko učenci z obdelovanjem in urejanjem vrtov povežejo, bolje spoznajo, obenem pa tudi učijo.
Vrtnarjenje se lahko umesti še v druge vsebine oz. predmete, kot so narava, družba, umetnost, matematika in tako učitelj na zanimiv način učencem približa določeno vsebino. Take vsebine so npr. spoznavanje geometrijskih oblik, količinskih odnosov, opazovanje simetrij, slikanje narave, vsakodnevno opazovanje rastlin, izdelovanje herbarijev…
Kako se drevesa in okolica spreminja skozi letne čase, na kaj je potrebno biti pozoren v posameznem letnem času, katera opravila je potrebno opraviti v vsakem letnem času. Kako je pomembna lokalna samooskrba in zakaj je pomembno od kje prihaja hrana.
Se pa ustanove zavdajo pomembnosti čistega zraka in preučujejo kako bi lahko zmanjšali emisije CO2 in pripomogli k boljši kvaliteti zraka. Dijaki idrijske gimnazije so izdelali električni motor, pri katerem so zmanjšali emisije za več kot 90 odstotkov, poleg tega pa zmanjšali še stroške za gorivo.
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST
Biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost žive narave, živega sveta na kopnem in drugih vodnih ekosistemih na Zemlji. Zajema vse oblike življenja , ki so ga raziskovali v Vrtcu Antona Medveda Kamnik (Angeli Močnik), Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica (Aleksandra Pirš), Vrtcu Tezno Maribor (Jadranka Zajec) in OŠ Olge Meglič Ptuj (Darja Brlek). Prikazali so svoja spoznanja in izvedene aktivnosti o čebelah in gozdu.
V gozdu so spoznali življenja različnih živali in rastlin. Spoznavali so sestavo tal, dreves, z vsemi čutili opisovali gozd, poslušali in opazovali ptice, izvajali igralnice in naredili primerjavo med gozdom in travnikom. Čebele niso le pomembne opraševalke v poljedelstvu, spremljajo nas vse življenje in so simbol pridnosti, varčnosti, skrbi za druge. Raziskovali so življenje in delo čebele, čebelnjake, izdelovali so panjske končnice in izdelke iz voska. Z obiskom in aktivnim delom so otroci bolje spoznali vlogo čebele in hkrati pridobili večjo odgovornost do narave.
EKOVSEBINE
Srednja šola Črnomelj (Janja Jankovič), Gimnazija Celje Center (Majda Kamenšek) in Gimnazija Ledina (Rok Škufca) pa so predstavile načine pri izmenjavi informacij o okoljskih vsebinah preko šolskega radia in možnosti vključevanja ekoloških vsebin v učne načrte in izvedene načrtovane vsebine. Eko radio je zanimiva oblika predstavitve različnih dogodkih in zahteva sodelovanje dijakov, profesorjev in vodstva šole.
