Jesenski travnik pravzaprav ni nič posebnega. Trava raste čisto počasi, spreminja barvo, rož ni več. Dolgčas? Niti slučajno. Na travniku rastejo tudi drevesa, ki obrodijo sadeže. Jabolka so bila ob našem obisku že obrana, a v nasadu orehov smo poiskali lupinice. Razpolovili smo jih in jim izvrtali luknjice. V grmovju ob travniku smo urezali še rogovile, nanje pa z nitko navezali lupinice. Zvočni niz nam je zaigral kot bi šepetale poletne trave. Mravlje, pajki in ostale živalce so se najbrž že skrile v svoje zimske hišice in jih nismo videli. Smo si pa sami izmislili travniške pošasti, jih nalepili in pobarvali. Užitek je barvati z roko. Najlepše od vsega pa je bilo hoditi, teči, včasih tudi pasti na za nas neskončni poljani.
Pripravili, Katarina Uršič in Danijela Brešan
