Dijaki naše šole, smer gastronom hotelir, so se pod mentorstvom profesorice Mojce Pirh pogovarjali o obnovljivih virih energije. Zaloge neobnovljivih virov energije na našem planetu se zmanjšujejo, zato jih je zanimalo, kako daleč smo v Sloveniji z obnovljivimi viri energije: koliko vetrnih elektrarn že imamo in koliko jih bo še postavljenih, ali so rentabilne, za kaj se uporablja sončna energija, kako je z avtomobili na elektriko in ali jih bodo začeli masovno izdelovati, kako je z jedrsko energijo, ki je obnovljiva, zakaj se je vsi branijo? …
Po odgovore so se obrnili na Bojana Žnidaršiča, energetskega svetovalca iz Vitra centra za uravnotežen razvoj Cerknica. Vsa vprašanja in odgovori so bili objavljeni v reviji: Embalaža, okolje, logistika : strokovna specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko (EOL), št. 55, december 2010, str. 33.
Odgovori so bili sledeči:
- delež obnovljivih virov energije z NIO (neobnovljivi industrijski odpadki – odpadki, ki se snovno ne morejo reciklirati ali ponovno uporabiti) in hidro energijo skupaj v končni porabi energije, izračunan po metodologiji Evropske unije, bo v letu 2010 dosegel 19,4%.
- potencial obnovljivih virov energije je »neskončen«, vprašanje je le v investiciji (višini stroškov) v te vire, ki ga primerjamo s stroški v investicijo druge tehnologije (fosilne npr.). Izjemno pomembno vprašanje je, kaj vzamemo v izračun. Če samo investicijo, je tehnologija obnovljivih virov energije dražja. Če upoštevamo investicijo in obratovalne stroške (strošek energenta na recimo 30 let), se slika spremeni in znajo biti obnovljivi viri energije cenejši (polena recimo). Če pa v izračunu upoštevamo še davek (emisijske kupone) na CO², so obnovljivi viri energije absolutni favorit.
- Elektro Primorska je pred dvema letoma ob cesti pri Divači postavila majhno vetrno elektrarno. Uradno je edina – poleg hišnih, ki jih lahko vidimo na http://nep.vitra.si. Mnenja o vetrnih elektrarnah so v Sloveniji različna. Problem je v tem, da nimamo stalnih vetrov, zato je Slovenija manj primerna dežela za tovrstno energijo. Vetrne elektrarne so rentabilne ob ugodnem vetu in subvencijah.
- Energija sonca se uporablja pasivno in aktivno: pasivno od nekdaj in tudi danes (zimski vrt, ogrevanje skozi okna), aktivno pa se uporablja dvojno: za pripravo tople vode za ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode s pomočjo ploščatih ali vakuumskih sprejemnikov sončne energije (SSE). Novejša oblika pa je fotovoltaika, ki proizvaja sončno energijo. Ta je lahko otočna (uporaba na objektu) ali pa se prodaja v omrežje. Lastnik jo prodaja po subvencionirani ceni. Ob subvenciji se investicija povrne v približno desetih letih. Ker se tudi SSE subvencionirajo, je naložba v njih še hitrejša. Pri sanitarni vodi so smiselni tam, kjer je velika poraba tople vode (prizerstva, kuhinje, kmetije, wellnes …). Tu je doba vračanja lahko tudi samo dve leti. Velja pa pravilo, da so obnovljivi viri energije zelo konkurenčni ter uporabni in smiselni pri dobro toplotno izoliranih objektih.
- pri električnih avtomobilih gre v smeri masovnejše proizvodnje, se pa pozablja, da se elektriko dela tudi s fosilnimi gorivi (CO²).
- pri nuklearni energiji velja rek, da ima strah velike oči. To je tudi odgovor, zakaj se je vsi branijo. Glede CO² in grozečih klimatskih sprememb je nuklearna energija boljša kot fosilna. Odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) so izjemno natančno kontrolirana. Za to mora poskrbeti vsaka država, tudi Slovenija. Večji problem so visoko radioaktivni odpadki.
koordinatorica ekošole:
Melita Požežnik
