Odgovorno s hrano

ŠOLSKA VRTILNICA - ZELIŠČARSKI VRTNARSKI DNEVNIK

ŠOLSKA VRTILNICA - ZELIŠČARSKI VRTNARSKI DNEVNIK

 Letošnji moto  projekta Šolska VRTilnica je pridelava lastne, zdrave hrane na vseh razpoložljivih površinah, kar pomeni tudi naložbo v višjo kakovost življenja prihodnjih rodov.

Vrtnarjenje naj zapolni naše življenje v vseh letnih časih, zato ni potrebno čakati na pomlad. Naj postanejo balkoni, terase in okenske police naše zelene oaze že danes.

Osnovne šole naj bi predstavljale prostor učenja, življenja in izkušenj. Učencem je potrebno zagotoviti, da si pridobijo uporabna znanja na temelju izkušenj, s pomočjo raziskovanja,  poskusov ter pridobivanja praktičnih znanj. Šolski vrt kot sestavni del šolskega dvorišča omogoča velike možnosti za izvajanje različnih oblik aktivnosti v okviru rednega pouka: pouk v naravi, organizacija izvenšolskih aktivnosti, koristno preživljanje prostega časa, osvajanje novih znanj, in to vse v zdravem okolju.

Šolski vrtovi lahko postanejo mesto za osvajanje novih znanj, osvajanje  novih veščin in navad.

Verjetno se boste že na začetku vprašali? Kaj pa, če nimamo pogojev za ureditev vrta na šolskem dvorišču? V projektu Šolska VRTilnica ni nujno potrebna zunanja površina. Začnimo v razredu na okenskih policah ali na posebni mizici blizu okna, kjer bo vedno na razpolago svetloba za naš majhen vrtiček. Ustvarimo majhen »raziskovalni vrtičkarski center.«

 

ZELIŠČARSKI VRT

Zeliščni vrt prilagodimo prostemu prostoru, ki ga imamo, in tako čim bolj izkoristimo razpoložljiv prostor okrog vrtca ali šole. Če sele da, naj se nahaja na sončni legi, ker večina nekaterih zeliščnih  semen potrebuje za kalitev svetlobo. Zeliščni vrtovi dopolnjujejo šolske vrtove in tako tvorijo celoto. Zelišča so pomembne zdravilne rastline in dišavnice ki so zelo uporabne pri pripravi čajev in dodatkov k hrani.

Pridružite se nam na  vrtiljaku najlepših vrtov.

 

PEDAGOŠKO DIDAKTIČNA IZHODIŠČA

  • Šolski vrt predstavlja izredno vzgojno noto, če je dobro omišljen, estetsko urejen ter organizacijsko in tehnično dobro postavljen… Velikost, izgled in organizacija šolskih vrtov je stvar posamezne šole.
  • Šolski vrtovi naj predstavljajo realizacijo rednega vzgojno izobraževalnega dela, kot enega izmed temeljev vzgojnega izobraževanja.  Aktivnost učenca je, da dela sam, razume zakaj dela, ne da je samo pasivni opazovalec. Katere so možnosti oblik dela in aktivnosti v šolskih vrtovih?  Eksperimenti, praktična dela, različne oblike samostojnega učenja, delo v skupinah…
  • Šolski vrtovi so lahko čudovit način uporabe šolskega dvorišča kot učilnica.  Z njimi lahko povežemo učence z naravo, ki je glavni vir njihove prehrane, jih naučimo osnov vrtnarjenja in spretnosti ter znanja. Predstavljajo interdisciplinarni pristop več predmetov: matematika, naravoslovje, umetnost, športna vzgoja.. Z šolskimi vrtovi lahko dosežemo več izobraževalnih ciljev, vključno z vzgajanjem učencev za družbeno odgovornost do okolja, odgovornost za žive rastline ter s tem posledično navajanje otrok na zdrav način življenja.
  • V okviru šolskih vrtov se omogoča interes otrok za ekološko vzgojo ter zdrav način življenja.
  • Izkušnje mnogih držav dokazujejo, da je veliko učnih ciljev rednega vzgojno izobraževalnega dela mogoče kvalitetno povezati s šolskimi vrtovi, ker lahko prav šolski vrtovi predstavljajo posebna mesta za praktično preverjanje osvojenega teoretičnega znanja, in spoznavanje novih stvari preko poskusov, eksperimentiranja, raziskovanja in proučevanja konkretno v naravi…
  • Cilji in prednosti šolskih vrtov:
  1. Učenci se navajajo na potrpežljivost, sodelovanje, timsko delo, si pridobivajo nova znanja, spretnosti.
  2. Učenci si pridobijo nove spretnosti in znanja, ki so ključnega pomena za učinkovit trajnostni razvoj  21. stoletja.
  3. Šolski vrt ponuja različne oblike in načine učenja.
  4. Učenci preživijo več prostega časa v naravi.
  5. Okolice šol, razredi  bodo lepši, lepo urejeni.

NE POZABI... 

1. Šolski vrt je lahko različnih razsežnosti. Če ne razpolagate z veliko površino, začnite postopoma. Šolski vrt je lahko tudi na okenskih policah (zaboji, škatle, lončki). Lahko začnemo tudi s postavljanjem večjih posod, zabojnikov na dvorišču, ali igrišču…

  1. Izdelajmo si koledar opravil po mesecih, vrtni koledar: datum zasaditve, pomembne dogodke...
  2. V aktivnosti povabite starše. Poskrbite za vrt tudi med poletnimi počitnicami. Npr. vsakdo je za vrt odgovoren en teden…
  3. Spremljajte svoje vrtove s pomočjo fotografiranja, umetniških del, pesmi, o njem pišite v šolskih glasilih.
  4. Izvajanje učnih vsebin na šolskem vrtu.

RAZLIČNA SEMENA, RAZLIČNI VRTOVI

  1. ABC vrt (A artičoka, B brokoli…)
  2. Zelenjavno jušni vrt (katere zelenjavo lahko uporabijo v kuhinji za šolsko kosilo: zelenjavne juhe).
  3. Barvni vrt, mavrični vrt (glede na barve).
  4. Dinozavrov vrt: veliko rastlin, ki so živeli v času dinozavrov, še danes uspevajo…raziskujte katere…).
  5. Začaran vrt: koruzni labirint, sončnična utrdba, mesta za skrivanje).
  6. Čajni vrt.
  7. Zeliščni vrt.
  8. Solatni vrt.
  9. Metuljev vrt.
  10. Vrt s sončno uro.
  11. Ptičji vrt.
  12. Zgodovinski vrt (npr. avtohtone rastline za posamezno območje).
  13. Pica vrt (v obliki pice).
  14. Umetnostni vrt (z barvami ustvarijo neko sliko).
  15. Medkulturni vrt (kulture z drugih držav, če bodo seveda uspevale: arašidi, juta…).
  16. Eksperimentalni vrt : se navezuje na prejšnjega.
  17. Vrt naravnih zdravil.
  18. Sadni vrt.
  19. Vrt velikanov: buče…
  20. Nočni vrtovi: rastline, ki cvetijo samo ponoči…
  21. Slovenski avtohtoni vrtiček:  Ohranjanje avtohtonih slovenskih sort: katere so slovenske avtohtone sorte, preučevanje, spoznavanje….

Pridružite se nam na vrtiljaku najlepših vrtov.

PROJEKTI
Eko kviz

Ekokviz za srednje šole

Eko paket

Hrana ni za tjavendan

Raziskovalci biotske raznovrstnosti

Jaz, ti mi za Slovenijo

Znanje o gozdovih


POROČILO EKOŠOL