Na Osnovni šoli Idrija smo septembra v organizaciji učiteljic Danice in Ivica Vončina izvedli tehnični dan z naslovom »Po poti alternativnih virov energije«. Učenci smo se podali na ogled sončne, vetrne in vodne elektrarne, pri čemer nas je strokovno vodil gospod Aleš Lazar, direktor podjetja Gryps d. o. o. iz Idrije. Podjetje se ukvarja s prodajo in montažo sončnih fotonapetostnih sistemov, ki jih lahko uporabljamo kot samostojne (vikend hiše, planinski domovi, jadrnice …) ali pa kot sončne elektrarne in elektriko potem prodajamo v omrežje.
V torek 21. 9. 2010 smo se učenci osmega razreda zbrali pred OŠ Idrija z namenom, da bi si ogledali elektrarne, ki jih poganjajo okolju prijazne energije. Za začetek smo naredili krajši jutranji sprehod do sončne elektrarne, ki se nahaja pod rudniškim jaškom Frančiška. Tam smo izvedeli kar nekaj zanimivih podatkov o sončni energiji. V gospodinjstvu jo največkrat uporabljamo za segrevanje vode. Vse več pa jo uporabljajo tudi za pridobivanje elektrike. Idealni pogoji za pridobivanje elektrike so pri temperaturi 25°C. Takrat se fotoni (delci v modulih) najbolje »počutijo«. Dobro je, da je elektrarna postavljena na ogrodju, saj to omogoča zračenje oz. hlajenje modulov. Glede na položaj sonca jih je potrebno obrniti nekajkrat letno. Sončna elektrarna v Idriji omogoča vir elektrike za eno gospodinjstvo (5 kW).
Po ogledu sončne elektarne smo se z avtobusom odpeljali južneje, proti Ajdovščini. V bližini sedeža tovarne Fructal stoji manjša vetrna elektrarna (2,5 kW). Je prva vetrna elektrarna v Sloveniji. V električno omrežje prične oddajati električni tok, ko veter doseže minimalno hitrost 5 m/s. V Sloveniji ni konstantnih vetrov, kar povzroča težave pri obratovanju. To pomeni, da veter piha premočno ali pa prešibko.
Po vijugasti cesti smo se vzpeli nad Novo Gorico, do Banjšic. Tam stoji šestkrat večja elektrarna kot v Ajdovščini (15 kW). Tu so pogoji za pridobivanje elektrike boljši. Ta elektrarna deluje že dve leti, v tem času pa je proizvedla že 14.000 kWh električne energije. V času našega obiska je veter pihal s hitrostjo 9 m/s, kar ni veliko. Vetrovi se tu čez dan postopoma okrepijo. Taka vetrna elektrarna zadošča za potrebe treh gospodinjstev.
Sledil je še obisk črpalne hidroelektrarne Avče (ČHE Avče). ČHE je elektrarna, ki v času cenejše elektrike (ponoči in ob vikendih) črpa vodo iz zajetja stalnega vira vode. Proizvodnja elektrike poteka v dnevnih urah, ko je ta dražja. Prihodek elektrarna ustvarja z razliko porabljene, cenejše električne energije, ki jo porabljajo ponoči, ter proizvodnjo in distribucijo električne energije podnevi. Načrpana voda se zbira v 2.170.000 m3 velikem bazenu nad strojnico. Do strojnice vodi dobra 2 km dolg dovodni tunel. Višinska razlika med zgornjim bazenom in spodnjo strojnico ustvarja povečanje pritiska vode, kar žene turbine v strojnicah. Proizvedeno električno energijo trenutno oddajajo le industrijskim obratom, saj elektrarna še ne deluje s polno močjo.
V bližini zgornjega bazena ČHE Avče stoji tudi eden od desetih stolpov, s katerimi raziskujejo ugodnost razmer za postavitev velikih vetrnih elektrarn. Stolp je visok 80 m in na vsakih 25m ima postavljen senzor hitrosti vetra. Rezultati raziskav pa žal niso obetavni za pridobivanje elektrike s pomočjo vetra.
Ura nas je že malce priganjala in počasi smo se morali odpraviti nazaj v Idrijo. Na prvem tehničnem dnevu smo izvedeli veliko zanimivih, novih in uporabnih stvari, ki jih bo v prihodnosti vse več.
Miha Tratnik Bajc
