V prelepo jesensko jutro smo se že zelo zgodaj prebudili in čakali avtobus, da nas popelje na Koroško. Tam na vrhu Pece je bila namreč naša ciljna točka prvega letošnjega planinskega pohoda.
Vsako leto se namreč dogovorimo in s starši in sorodniki opravimo tri planinske pohode.
Imamo srečo, da smo otroci, starši in učiteljica navdušeni pohodniki. Pa še planinskega vodnika imamo. To je Dejanov očka, ki skrbno načrtuje pohode, bdi nad nami in nas vedno varno popelje na pot in nazaj.
Na Koroško smo se z Dolenjske odpravili zato, ker nas je na svoj konec Slovenije povabila deklica, ki smo ji v lanskem letu namenili preko projekta Revščina zbiranje dobrin, materialnih sredstev, oblačil in šolskih potrebščin.
Triurna vožnja do Podpece nam je dobro dela. Bili smo pripravljeni na naš prvi "alpski" pohod.
Do Doma na Peci smo potrebovali dve debeli uri. Kosilo, ki nam ga je pripravil oskrbnik g. Abraham nam je šlo pošteno v slast. Nato smo si z zanimanjem ogledali še votlino, kjer spi Kralj Matjaž. Po nekaj zabavnih in razigranih igrah smo se odpravili v dolino. Pogled z vrha je bil čudovit.
Na poti smo imeli čas in voljo opazovati prečudovito naravo, ki nas je razveseljevala ob poti.
Utrujenost nas je premagala šele tik pred Novim mestom. Utrujeni smo se "razlezli" na sedežih avtobusa in zaspali do doma.
Pohod je bila čudovita avantura za vse. Komaj čakamo naslednjih podvigov.
Lili Vavžik
