Na konferenci, na kateri so predstavili dosežke lanskega šolskega leta in program dela za šolsko leto 2012/13, sta sodelovali predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Ministrstva za kmetijstvo in okolje, poleg tega pa tudi gostje iz Avstrije, Hrvaške in Republike Makedonije.
V program Ekošola je vključenih 626 ustanov iz vse Slovenije. V šolskem letu 2011/12 je v aktivnostih sodelovalo 138.600 otrok, učencev in dijakov ter 15.850 mentorjev. V Sloveniji je letos zelene zastave prvič prejelo 53 ustanov, skupaj pa je program uspešno zaključilo kar 560 ustanov. Dr. Danilo Türk, predsednik države, je na zaključni slovesnosti čestital vsem prejemnikom zelenih zastav in izpostavil, da je okoljevarstvena vzgoja otrok temeljnega pomena za naš prihodnji razvoj. Poudaril je, da morajo biti vse naše današnje aktivnosti zasnovane tako, da bodo bodoče generacije živele v zdravem okolju, kjer bo narava zaščitena, ki bo omogočalo ustvarjalnost in dobro počutje številčnim generacijam ljudi, ki bo energetsko varčnejše organizirano in v katerem bomo živeli z boljšo kulturo bivanja. Pojasnil je, da ne bo zadoščalo le zanašanje na državo, podjetja in organizirane skupnosti odraslih, ampak bo potrebna tudi sprememba v kulturi obnašanja, ki jo najbolje dokazujejo ekošole in delo z mladimi. »Vi spreminjate svet in bodite prepričani, da bo v prihodnosti, ko bodo današnji otroci odrasli, svet že boljši.«
Največ gostov iz tujine doslej
Na letošnjem tradicionalnem srečanju koordinatorjev programa Ekošola se je zbralo kar 356 predstavnikov vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov ter centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Program Ekošola pa je v zadnjih letih povečal sodelovanje v mednarodnih projektih, zato so se letos povabilu na konferenco odzvali tudi gostje iz tujine. Delegacijo iz Republike Makedonije je vodila Vase Ackoska, predstavnica programa Ekošole v Republiki Makedoniji, ki je poudarila, da tako kot v Sloveniji tudi makedonski program Ekošola deluje s ciljem, da ustvarijo okoljsko vzgojene in okoljsko izobražene prihodnje generacije, ki bodo znale odgovorno skrbeti za okolju prijazno prihodnost zase, svoje potomce in svojo državo.
Ante Kutle, predsednik združenja Lijepa naša, ki izvaja program Ekošola na Hrvaškem, je opozoril, da bi se morali odgovornosti za okoljsko izobraževanje otrok in mladine zavedati tako država kot lokalne skupnosti, v katerih ekošole delujejo. Poudaril je, da so občine, ki so v preteklosti imele ekološke probleme, veliko bolj naklonjene okoljskemu izobraževanju kot tiste, ki podobnih problemov nimajo ali jih do sedaj niso imele.
O sodelovanju s slovenskimi ekošolami pa je svoje misli dodala tudi Barbara Tauscher, predstavnica organizacije WWF (World Wide Fund for Nature) iz Avstrije, ki je del ene največjih okoljevarstvenih organizacij na svetu: “V preteklem šolskem letu smo nadvse uspešno sodelovali s slovenskim programom Ekošola na področju ohranjanja vodnih ekosistemov. Izkazalo se je, da mladi radi opazujejo svoje okolje, da so kritični do ravnanja odraslih in da so pripravljeni prispevati k izboljšanju stanja. Seveda jih je treba pri tem spodbuditi oziroma jih usmeriti. Predvsem pa so dokazali, da je mogoče okoljske vsebine predstaviti na izjemno zanimive načine.«
Slovenske ekošole za uravnotežene odnose v družbi in naravi
Mojca Škrinjar, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je v uvodnem nagovoru dejala: “Slovenske ekošole s svojim delovanjem spodbujajo in prenašajo pomembne vrednote v naši družbi in pomagajo vzgojiti človeka, ki bo s svojim znanjem vzpostavil čim bolj uravnotežen odnos do narave.” Med drugim je izpostavila, da je trajnostni razvoj tudi stik z naravo in učenje staršev od otrok, da se vrednote otrok prenašajo na starše. Trajnostni razvoj je znanje, ki presega okno, hišo, svet, trajnost nas bo povezala v čuteče kakovostno življenje.
Mag. Tanja Strniša, namestnica direktorice Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je izpostavila, da je mlada generacija soočena z verjetno največjimi izzivi v zgodovini človeštva. Številni okoljski problemi so v veliki meri posledica zanemarjanja temeljnih načel trajnostnega razvoja, ki ga je prinesla gospodarska rast in ki ne upošteva nosilne sposobnosti našega planeta. Vrednote trajnostnega razvoja nedvomno v svojem dolgoletnem delovanju prispevajo tudi ekošole, saj učenci pozitivno vplivajo na svoje starše in druge člane družine. Ob koncu je poudarila, da bi želeli na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ekošole spodbuditi, da vključijo tudi dobre okolje prakse pri pridelavi hrane kot primarni človekovi dejavnosti.
Zavzetost, ustvarjalnost in prizadevnost pedagogov, ki vodijo ali pa so vključeni v aktivnosti programa Ekošola, je izpostavil tudi mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola: »Program je namenjen otrokom in mladim, zavedamo pa se, da ciljev in aktivnosti programa ne bi mogli uresničevati brez koordinatorjev, mentorjev in vodjev projektov v posameznih vrtcih, šolah in domovih. Biti del programa Ekošola v tujini velja za prednost, hkrati pa je znak okoljske odgovornosti – odgovornosti posameznika in skupnosti. V programu Ekošola namreč presegamo okvirje uradnega šolskega kurikula ter dajemo otrokom, učencem in dijakom, s tem pa tudi lokalni skupnosti in predvsem nam samim, drugačen pogled na okolje in naravo. Zato so najbolj uspešne tiste ustanove, ki jih podpira vodstvo šole in predstavniki lokalne skupnosti, po drugi strani pa lokalno skupnost vključujejo v svoje aktivnosti.«
Program Ekošola in znak zelena zastava
Zelena zastava je mednarodno prepoznani in uveljavljeni znak za okoljsko in v trajnostni razvoj usmerjeno vzgojo in izobraževanje programa Ekošola. Pridobijo ga lahko vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi ter centri šolskih in obšolskih dejavnosti, ki so vključeni v program Ekošola in izvajajo aktivnosti v osmih tematskih sklopih po mednarodno primerljivem načinu dela, t.i. metodologiji sedmih korakov. Zaradi tega velja zelena zastava za enega najbolj uglednih okoljskih znakov.
Mednarodni program Ekošola je vodilni program Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo FEE International in je največja mednarodna mreža otrok in vzgojiteljev ter učiteljev, ki načela trajnostnega razvoja prenašajo in vključujejo v vsakodnevno delo in učenje. Program Ekošola v okviru društva DOVES – FEE Slovenia (Društvo za Okoljsko Vzgojo Evrope v Sloveniji) v Sloveniji izvajamo že 16. leto. V globalnem pogledu je v program po vsem svetu v 58 državah vključenih več kot 11 milijonov otrok, več kot 600.000 vzgojiteljev in učiteljev v več kot 39.000 vrtcih ter šolah.
