Minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, je v uvodnem nagovoru pohvalil dosedanji razvoj in dosežke programa Ekošola, ki nadgrajuje formalni okvir šolskega kurikula. Izpostavil je tudi pomen etike odgovornosti. – Zeleno zastavo kot znak izpolnjevanja kriterijev programa Ekošola je za preteklo šolsko leto prejelo 562 ustanov, 10 med njimi prvič. - V novem šolskem letu bo s sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje več poudarka namenjenega spodbujanju lokalne pridelave hrane, uravnoteženi prehrani in zdravemu življenjskemu slogu.
Rekordnih 440 udeležencev konference, koordinatorjev ekovrtcev in ekošol, mentorjev, vodij projektov in ravnateljev s cele Slovenije, ki so se zbrali na Brdu pri Kranju, je uvodoma nagovoril dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport. Poudaril je, da Ekošola predstavlja izjemen program ozaveščanja o trajnostnem razvoju, ki širi znanje o okolju in okoljskih problemov, pri čemer je ključna aktivna vloga pedagogov. Posebej je izpostavil, da lahko program Ekošola povezujemo z etiko odgovornosti: do samega sebe, do drugih ljudi in do okolja. »Do prostora, kjer živimo, moramo imeti oseben odnos in osebno odgovornost. Zato je pomembno, da tudi v Sloveniji naredimo korak naprej, da preidemo z etike kontrole in nadzora v etiko odgovornosti. Vsak je odgovoren za to, kar počne,« je poudaril dr. Jernej Pikalo. Udeležence je spodbudil, da etiko pokažejo z lastnim ravnanjem, saj so odrasli prvi zgled otrokom, ter dodal: »Okolja se je treba zavedati in ga hkrati tudi živeti odgovorno do nas samih in do zanamcev.«
Udeležence je nagovorila tudi v.d. generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, mag. Tadeja Kvas Majer. Poudarila je, da na MKO že vrsto let spremljajo uspešno delo in aktivnosti programa Ekošola. Teme, ki jih program vključuje, so za ministrstvo, pristojno za varovanje okolja, zelo pomembne. Hkrati pa je pristojno tudi za proizvodnjo varne in zdrave hrane. S tem namenom izvajajo številne aktivnosti, ki spodbujajo večjo samooskrbo. Začeli so s promocijo hrane iz naše bližine ter projektom zagotavljanja kratkih oskrbovalnih verig s hrano v javnih zavodih. Pri tem je poudarila: »Veseli nas, da lokalni hrani namenjate veliko pozornosti tudi v programu Ekošola in da vanj vključujete projekt 'Šolska VRTilnica'.« Poleg tega program spodbuja tudi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in Shema šolskega sadja.
Mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator, je na kratko strnil največje dosežke programa v lanskem letu, v katerega je bilo vključenih več kot 700 ustanov, 130.000 otrok in mladih ter 8.500 pedagogov. »Veseli nas, da je metodologija sedmih korakov dejansko zaživela v praksi. Šole, ki so opravile okoljski pregled, so na osnovi rezultatov priprave ekoakcijski načrt, prilagojen njihovi ustanovi. Hkrati pa enotna metodologija dela omogoča spremljanje napredka znotraj ene ustanove ter primerjavo med ustanovami in na mednarodni ravni. Tesno sodelujemi s partnerji-podporniki, s pomočjo katerih smo lani pripravili 20 projektov in razdelili veliko materialnih in finančnih nagrad. Povezave in sodelovanje vzpostavljamo tudi v mednarodnih okvirjih. Še posebej pa upamo, da bo na koncu šolskega leta znak zelena zastava uspelo pridobiti prvima dvema fakultetama v Sloveniji, kar nas postavlja precej visoko med državami v mreži programa Ekošola,« je izpostavil mag. Gregor Cerar.
Največji poudarek so na konferenci namenili predstavitvi programa dela in projektov za novo šolsko leto. To je letos še posebej pomembno, saj Ekošola načrtuje nadaljnje vsebinske in organizacijske nadgradnje programa, ki so potrebne za nadaljnji razvoj kakovostnega programa. Ena najbolj pozitivnih odzivov pa je prejelo predavanje ddr. Barice Marentič Požarnik, ki je pokazalo, da program Ekošola uresničuje vsa načela in cilje o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
V drugem delu konferenca so potekale delavnice za koordinatorje OŠ, SŠ in vrtcev, kjer je energetski svetovalec predstavil enostavne ukrepe za bolj učinkovito rabo energije. Med najenostavnejšimi ukrepi kot so stalno preverjanje temperature v prostoru, ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru, izklapljanje aparatov iz stanja pripravljenosti, so le nekatere aktivnosti, pri kateri lahko zmanjšamo porabo od 10. do 15 odstotkov.
