Poleg vrtcev in osnovnih šol sta zeleno zastavo prejeli tudi prvi fakulteti v Sloveniji: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, ki sta ju prevzela dekana fakultet.
Z vključitvijo fakultet se je Slovenija pridružila ožjemu krogu držav na svetu, ki v programu Ekošola združujejo vse ustanove od vrtca do fakultete. Zelene zastave vsako leto podelijo na nacionalni konferenci koordinatorjev programa Ekošola, v katerega so vključeni vrtci, osnovne in srednje šole, domovi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, dijaški domovi in odslej tudi fakultete.
Dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, je v svojem nagovoru več kot 460 udeležencem konference izpostavil, da problemov trajnosti, ki jih vključeni v program Ekošola pomagajo reševati z vsakodnevnimi napori, ni mogoče razumeti brez razumevanja globalnih izzivov. Opozoril je, da se premalo zavedamo, da smo v sedanjosti bolj kot kadarkoli doslej povezani in odvisni drug od drugega. Za to obstajata dva razloga: rast števila prebivalstva in rast potrošnje na prebivalca, ki izrazito vplivata na izrabo naravnih virov. Poudaril je, da moramo začeti drugače ravnati z naravnimi viri, če želimo preživeti ekonomsko. Izpostavil je, da ljudje s svojo dejavnostjo močno vplivamo na ravnotežje planeta: »Zato je odgovornost vsakega od nas in družbe kot celote do lastne prihodnosti in prihodnosti generacije, ki se še pridno uči, bistveno drugačna, kot je bila odgovornost pred stoletjem. Seveda pa potrebujemo čim več dejavnosti na vseh ravneh. Pomembno je namreč delovanje vseh, ne le politikov in gospodarstvenikov, temveč tudi vseh posameznikov, tako otrok kot odraslih. Ponosen sem na to, da program Ekošola v Sloveniji poteka že skoraj dve desetletji in uspešno širi svojo mrežo šol, ki varovanje okolja postavljajo na prvo mesto.«
Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka za kmetijstvo, je kot eno izmed prioritet ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpostavila spodbujanje kratkih oskrbnih verig in poudarila, da program Ekošola z aktivnostmi, namenjenimi skrbi za zdravje, uživanju varne in kakovostne hrane, pripomore k uresničevanju ciljev na tem področju. Za to je potreben skupen pristop in povezovanje med akterji, še posebej na lokalni ravni, in povzela, da program Ekošola vzgaja mlade ambasadorje trajnostnega razvoja, ki bodo gonilo razvoja zelene Slovenije v prihodnje.
Dr. Janez Krek, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je prva pristopila k programu Ekošola v Sloveniji, je dejal: »Poslanstvo Pedagoške fakultete v Ljubljani je kakovostno usposabljanje pedagoških strokovnjakov. Integralni del naših študijskih programov je tudi poučevanje za trajnostni razvoj, zato nas veseli, da smo prva fakulteta v Sloveniji, ki se je pridružila programu Ekošola. Pedagoška fakulteta študentom omogoča, da razvijajo odgovoren odnos do okolja, narave in bivanja. Bodoče učiteljice in učitelji, vzgojiteljice in vzgojitelji bodo tako pridobljeno znanje in spretnosti lahko vključevali v svoje poklicno delo in mlade spodbujali k oblikovanju pozitivnega odnosu do okolja in trajnostnega razvoja družbe.«
Dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, dr. Marko Ferjan, je poudaril: »V študijskih programih Fakultete za organizacijske vede in pri aktivnostih študentskih organizacij je problematika trajnostnega razvoja in okoljevarstva vključena že več let. Veseli me, da smo se v zadnjem letu odločili, da svoje aktivnosti na tem področju pokažemo tudi javnosti. Zelena zastavA dodatno potrjuje, da so naše usmeritve prave, zato se bomo še naprej trudili pri vključevanju teh aktivnosti v študentski vsakdan.«
Konference so se udeležili tudi Mitja Košmrl s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, mag. Breda Forjanič, predsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije, Milan Rejc, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije, ter dr. Tatjana Novak, direktorica Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana. Med predavatelji v strokovnem delu konference je bil priznani predavatelj Marko Juhant.
Dobitniki zelenih zastav:
1. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Ljubljana
2. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede
3. Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacijo Ljubljana
4. Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Dom Štrk
5. OŠ Juričevega Drejčka
6. OŠ Starše in PŠ
7. OŠ Starše, vrtec Pikapolonica
8. OŠ Starše, vrtec Najdihojca
9. OŠ Gorišnica
10. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
11. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Vrtec Čebelica
12. Vrtec Lipa pri OŠ Štore
13. Vrtec Zelena jama
14. Vrtec Železniki pri OŠ Železniki
15. Zasebni vrtec Kobacaj
Program Ekošola
Mednarodni program Ekošola je največja mednarodna mreža otrok in vzgojiteljev ter učiteljev, ki spodbuja sistematično izvajanje okoljskih vsebin in udejanjanje načel trajnostnega razvoja v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. V Sloveniji je v program Ekošola vključenih več kot 700 vzgojnih in izobraževalnih ustanov, v vsakodnevnih aktivnostih sodeluje več kot 132.000 otrok in mladih ter 8600 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev.
Metodologija sedmih korakov je način dela v programu Ekošola, ki zagotavlja sistematično in medpredmetno povezovanje vsebin. Izvajanje aktivnosti po sedmih korakih omogoča, da ustanova pridobi mednarodno uveljavljen certifikat – zeleno zastavo kot znak izpolnjevanja kriterijev mednarodnega programa Ekošola. Metodologija je primerljiva s sistemom ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Vsebinsko bogate in zanimive aktivnosti z različnih tematskih področij so zasnovane tako, da jih je mogoče izvajati kot sestavni del, kot dopolnitev ali kot popestritev učnega programa. Ustanove, ki uspešno izvedejo aktivnosti programa Ekošola po metodologiji sedmih korakov in po svojem načrtu dela, pridobijo mednarodni okoljski znak zelena zastava. Ustanove, ki so jo že dobile, pa jo z izvajanjem aktivnosti po ekoakcijskem načrtu obdržijo.
Okoljske vsebine, ki jih ustanove vključujejo v učni načrt, so razdeljeni na več tematskih sklopov: odpadki, energija, voda, zdravje in dobro počutje, biotska raznovrstnost, ohranjanje našega sveta, trajnostna mobilnost, okolica šola in drugo. Vsaka ustanova sama določi svoje okoljske aktivnosti, ki jih za vsako posamezno leto določa sama, in si postavi prednostna področja dela in aktivnosti, s katerim bo postopno izboljševala okoljsko delovanje.
