Najprej so želeli ugotoviti, koliko hrane zavržejo pri malici in koliko pri kosilu. Da bi dobili te podatke, so šest tednov vsak dan merili koliko hrane ostane. Ostanke malice so beležili učenci drugega, tretjega in petega razreda, in sicer od 14. 11. do 23. 12. 2016. Vsak teden so učenci dobili nov popisni list, na katerega so reditelji vsak dan sproti beležili kaj je bilo za malico in kaj in koliko je ostalo. Glede na količino ostanka hrane so še pobarvali narisan obrazek z ustrezno barvo (če je ostalo hrane zelo malo – z zeleno barvo, če je ostalo malo več – z oranžno barvo in če je ostalo veliko – z rdečo barvo). Po novem letu so zbrali vse popisne liste in narisali tabelo s primerjavo ostankov hrane po razredih. Ugotovili so, da so samo dvakrat pobarvali obrazke z rdečo barvo: enkrat zato, ker je ostalo veliko čaja, saj so imeli zraven štručk še jogurt, drugič pa takrat, ko je bila za malico gobova juha. Ugotovili so tudi, da pri malici ne marajo zelenjave, oz. solate. Najboljši jedci so bili učenci tretjega razreda, saj so imeli največ zelenih obrazkov.
Ostanke pri kosilu je natančno merila kuharica Mateja. V povprečju je ostajalo okrog tri litre hrane. Največ ostankov (8 litrov) je bilo takrat, ko je bil na jedilniku pečen piščanec, saj so med ostanki prevladovale kosti. Pri kosilu zavržejo največ solate, saj je učenci ne marajo. Zelo radi pa imajo mesne kroglice (čufte), pečenko, testenine, dunajske zrezke in jabolčni zavitek.
12. aprila načrtujejo DAN BREZ OSTANKOV HRANE. Učenci so sami izbrali jedilnik za ta dan - za zajtrk, malico in za kosilo. Ker so sami izbrali, kaj bodo ta dan jedli, verjamejo, da res ne bo nič ostalo.
Nada Sevšek, vodja projekta
